Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh raznolik, sestavljajo ga dela domače in tuje, novejše in starejše literarne ustvarjalnosti.
Ljubezen in izgnanstvo je zajetno avtobiografsko besedilo Isaaca Bashevisa Singerja, judovskega pisatelja, rojenega na Poljskem. Leta 1935 je emigriral v Ameriko, tam pa je vse do smrti leta 1991 ostal tesno povezan z judovsko skupnostjo. Leta 1978 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Slovenci Singerja dobro poznamo, saj imamo prevedenih več romanov, na primer Čarodej iz Lublina, Suženj, Mešuge, Rodovina Muškat, Sovražnice, zgodba o ljubezni in dve knjigi kratkih zgodb Moč svetlobe in Moč teme. V odlomku Fantek išče Boga iz dela Ljubezen in izgnanstvo: avtobiografska trilogija opisuje Singer svoje otroško doživljanje sveta. Prevod: Primož Trobevšek.
Avstrijski pisatelj, prevajalec in bankir Gustav Meyrink (1868-1932) je zaslovel z romanom Golem (v slovenščino ga je leta 1977 prevedla Mara Puntar). To pa ni edini Meyrinkov roman v slovenščini. Že leta 1919 je svoj prevod Golema objavil Anton Suhač; leta 2001 je pisatelj in prevajalec Tomo Rebolj objavil prevod romana Angel z zahodnega okna in leto pozneje še prevod romana Beli dominikanec, leta 2003 pa je izšel Zeleni obraz v prevodu Igorja Cotiča. Avtor Literarnega portreta Gustava Meyrinka je Slavo Šerc.
Ena najvidnejših francoskih pisateljic 20. stoletja Marguerite Duras je v svojih literarnih delih pogosto pretanjeno pisala o medčloveških odnosih, o odnosih med moškimi in ženskami. To velja tako za njena slavna romana Ljubimec in Moderato cantabile, kot tudi za Zamaknjenost Lol V. Stein - odlomek boste lahko slišali v Literarnem nokturnu v nedeljo, 27. septembra. Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. V njem sledimo življenju Lol, ki ga usodno zaznamuje nenadna prekinitev odnosa z zaročencem, pozneje pa se roman prevesi v pripoved o kompleksnem ljubezenskem trikotniku in voajerizmu. Roman je prevedla Barbara Pogačnik.
Naslednji teden bo zaznamovalo tudi nekaj literarnih obletnic.
Pisatelj Ciril Kosmač se je rodil v Slapu ob Idrijci 28. septembra 1910 in umrl v Ljubljani 28. januarja 1980. Ob 110. obletnici pisateljevega rojstva boste v torkovem Literarnem večeru na Tretjem programu, ki ga je pripravil Matej Juh, slišali odlomke iz njegovih Povesti.
Pisatelj, urednik, publicist in literarni zgodovinar Drago Druškovič, znan tudi po svojem psevdonimu Rok Arih, se je rodil 30. septembra 1920 v Slovenj Gradcu. Objavil je več knjig kratke proze. Za sredin Literarni nokturno (30. septembra) smo izbrali črtico z naslovom Pomnenje iz istoimenske pripovedne zbirke, ki je izšla leta 1970.
Na devetdesetletnico pisateljice Karoline Kolmanič bomo spomnili z odlomkom iz njenega dela Sadovi ranih cvetov, v katerem opisuje usodo posvojenca, ki je po sklepnih bojih v Prekmurju po drugi svetovni vojni kot otrok pogrešane sovjetske oficirke ostal v naših krajih. Karolina Kolmanič je obiskovala učiteljišče v Mariboru in nato diplomirala iz nemščine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Delala je kot učiteljica v Murski Soboti. Smisel za pripovedovanje je podedovala po materi, za pisanje jo je navdušil profesor Jože Košar. Kot učiteljica je dodobra spoznala življenje na slovenskem podeželju in prav družbeno tkivo je pogosta tema njenih romanov, novel in drugih proznih zapisov.
V konceptualno osveženi oddaji Literarna matineja se bo Tina Kozin z dr. Andrejem Blatnikom pogovarjala o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor ne le kratkih, temveč tudi kratkih kratkih zgodb, je namreč tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do natisa; ta je doživela kar tri ponatise.
Hrvaški pesnik in prevajalec Vojo Šindolić se je rodil leta 1955 v Dubrovniku. Od leta 1975 je živel v Beogradu, San Franciscu, Benetkah, Trstu in Kopru. Leta 2003 se je dokončno vrnil v Dubrovnik, kjer živi in dela še danes. Poleg knjig poezije, ki jih redno objavlja vse od svojega prvenca Vsakdanjost (1976), je prevedel več kot trideset knjig sodobne ameriške književnosti. V prvem oktobrskem Literarnem nokturnu boste slišali izbor njegove poezije v prevodu Toneta Škrjanca.
Za oddajo Izbrana proza (sobota, 3. oktobra) pa smo izbrali uvodne odlomke iz romana Nevidno črnilo, ki je izšel v Parizu lansko jesen. Napisal ga je francoski nobelovec Patrick Modiano. Oznaka »nevidno črnilo« lahko obvelja kar za večino njegovih številnih romanov. Raziskovanje preteklosti, v kateri se razkrivajo - kot bi se ob kemični reakciji pokazala »skrivna pisava« - zmeraj nove plasti, je namreč pisateljeva obsedenost, ki se ji (zdaj pod pretvezo detektivske raziskave) posveča tudi tokrat. Odlomek je prevedel mojster Aleš Berger, ki je poslovenil že tri romane Patricka Modianoja: Nočna nezgoda (2015), Da se ne izgubiš tu okrog (2017) in Pasja pomlad (2018).
Spored literarnih oddaj med 27. septembrom in 3. oktobrom
27. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Nezakonskost, Diplomat
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Isaac Bashevis Singer: Fantek išče Boga
22.05 Literarni portret – Gustav Meyrink
23.50 Literarni nokturno – Marguerite Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein28. september
23.50 Literarni nokturno – Larisa Javernik: Prostori ljudje29. september
21.00 Literarni večer – Ciril Kosmač: Povesti; ob 110. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno – Adam Šuligoj: Impresije nezavednega30. september
11.05 Literarna matineja – Tina Kozin: Z Andrejem Blatnikom o kratki zgodbi
23.50 Literarni nokturno – Rok Arih: Pomnenje; ob 100. obletnici rojstva1. oktober
23.50 Literarni nokturno – Vojo Šindolić: Zgodovina bolezni2. oktober
23.50 Literarni nokturno – Desa Muck: Lažniva Suzi3. oktober
18.00 Izbrana proza – Patrick Modiano: Nevidno črnilo
23.50 Literarni nokturno – Karolina Kolmanič: Sadovi ranih cvetov; ob 90-letnici rojstva
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni program bo tudi v naslednjih dneh raznolik, sestavljajo ga dela domače in tuje, novejše in starejše literarne ustvarjalnosti.
Ljubezen in izgnanstvo je zajetno avtobiografsko besedilo Isaaca Bashevisa Singerja, judovskega pisatelja, rojenega na Poljskem. Leta 1935 je emigriral v Ameriko, tam pa je vse do smrti leta 1991 ostal tesno povezan z judovsko skupnostjo. Leta 1978 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Slovenci Singerja dobro poznamo, saj imamo prevedenih več romanov, na primer Čarodej iz Lublina, Suženj, Mešuge, Rodovina Muškat, Sovražnice, zgodba o ljubezni in dve knjigi kratkih zgodb Moč svetlobe in Moč teme. V odlomku Fantek išče Boga iz dela Ljubezen in izgnanstvo: avtobiografska trilogija opisuje Singer svoje otroško doživljanje sveta. Prevod: Primož Trobevšek.
Avstrijski pisatelj, prevajalec in bankir Gustav Meyrink (1868-1932) je zaslovel z romanom Golem (v slovenščino ga je leta 1977 prevedla Mara Puntar). To pa ni edini Meyrinkov roman v slovenščini. Že leta 1919 je svoj prevod Golema objavil Anton Suhač; leta 2001 je pisatelj in prevajalec Tomo Rebolj objavil prevod romana Angel z zahodnega okna in leto pozneje še prevod romana Beli dominikanec, leta 2003 pa je izšel Zeleni obraz v prevodu Igorja Cotiča. Avtor Literarnega portreta Gustava Meyrinka je Slavo Šerc.
Ena najvidnejših francoskih pisateljic 20. stoletja Marguerite Duras je v svojih literarnih delih pogosto pretanjeno pisala o medčloveških odnosih, o odnosih med moškimi in ženskami. To velja tako za njena slavna romana Ljubimec in Moderato cantabile, kot tudi za Zamaknjenost Lol V. Stein - odlomek boste lahko slišali v Literarnem nokturnu v nedeljo, 27. septembra. Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. V njem sledimo življenju Lol, ki ga usodno zaznamuje nenadna prekinitev odnosa z zaročencem, pozneje pa se roman prevesi v pripoved o kompleksnem ljubezenskem trikotniku in voajerizmu. Roman je prevedla Barbara Pogačnik.
Naslednji teden bo zaznamovalo tudi nekaj literarnih obletnic.
Pisatelj Ciril Kosmač se je rodil v Slapu ob Idrijci 28. septembra 1910 in umrl v Ljubljani 28. januarja 1980. Ob 110. obletnici pisateljevega rojstva boste v torkovem Literarnem večeru na Tretjem programu, ki ga je pripravil Matej Juh, slišali odlomke iz njegovih Povesti.
Pisatelj, urednik, publicist in literarni zgodovinar Drago Druškovič, znan tudi po svojem psevdonimu Rok Arih, se je rodil 30. septembra 1920 v Slovenj Gradcu. Objavil je več knjig kratke proze. Za sredin Literarni nokturno (30. septembra) smo izbrali črtico z naslovom Pomnenje iz istoimenske pripovedne zbirke, ki je izšla leta 1970.
Na devetdesetletnico pisateljice Karoline Kolmanič bomo spomnili z odlomkom iz njenega dela Sadovi ranih cvetov, v katerem opisuje usodo posvojenca, ki je po sklepnih bojih v Prekmurju po drugi svetovni vojni kot otrok pogrešane sovjetske oficirke ostal v naših krajih. Karolina Kolmanič je obiskovala učiteljišče v Mariboru in nato diplomirala iz nemščine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Delala je kot učiteljica v Murski Soboti. Smisel za pripovedovanje je podedovala po materi, za pisanje jo je navdušil profesor Jože Košar. Kot učiteljica je dodobra spoznala življenje na slovenskem podeželju in prav družbeno tkivo je pogosta tema njenih romanov, novel in drugih proznih zapisov.
V konceptualno osveženi oddaji Literarna matineja se bo Tina Kozin z dr. Andrejem Blatnikom pogovarjala o zakonitostih, pasteh in čarih kratke zgodbe. Andrej Blatnik, slovenskim bralcem dobro poznan kot avtor ne le kratkih, temveč tudi kratkih kratkih zgodb, je namreč tudi avtor knjige Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do natisa; ta je doživela kar tri ponatise.
Hrvaški pesnik in prevajalec Vojo Šindolić se je rodil leta 1955 v Dubrovniku. Od leta 1975 je živel v Beogradu, San Franciscu, Benetkah, Trstu in Kopru. Leta 2003 se je dokončno vrnil v Dubrovnik, kjer živi in dela še danes. Poleg knjig poezije, ki jih redno objavlja vse od svojega prvenca Vsakdanjost (1976), je prevedel več kot trideset knjig sodobne ameriške književnosti. V prvem oktobrskem Literarnem nokturnu boste slišali izbor njegove poezije v prevodu Toneta Škrjanca.
Za oddajo Izbrana proza (sobota, 3. oktobra) pa smo izbrali uvodne odlomke iz romana Nevidno črnilo, ki je izšel v Parizu lansko jesen. Napisal ga je francoski nobelovec Patrick Modiano. Oznaka »nevidno črnilo« lahko obvelja kar za večino njegovih številnih romanov. Raziskovanje preteklosti, v kateri se razkrivajo - kot bi se ob kemični reakciji pokazala »skrivna pisava« - zmeraj nove plasti, je namreč pisateljeva obsedenost, ki se ji (zdaj pod pretvezo detektivske raziskave) posveča tudi tokrat. Odlomek je prevedel mojster Aleš Berger, ki je poslovenil že tri romane Patricka Modianoja: Nočna nezgoda (2015), Da se ne izgubiš tu okrog (2017) in Pasja pomlad (2018).
Spored literarnih oddaj med 27. septembrom in 3. oktobrom
27. september
14.05 Humoreska tega tedna – Anton Pavlovič Čehov: Nezakonskost, Diplomat
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Isaac Bashevis Singer: Fantek išče Boga
22.05 Literarni portret – Gustav Meyrink
23.50 Literarni nokturno – Marguerite Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein28. september
23.50 Literarni nokturno – Larisa Javernik: Prostori ljudje29. september
21.00 Literarni večer – Ciril Kosmač: Povesti; ob 110. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno – Adam Šuligoj: Impresije nezavednega30. september
11.05 Literarna matineja – Tina Kozin: Z Andrejem Blatnikom o kratki zgodbi
23.50 Literarni nokturno – Rok Arih: Pomnenje; ob 100. obletnici rojstva1. oktober
23.50 Literarni nokturno – Vojo Šindolić: Zgodovina bolezni2. oktober
23.50 Literarni nokturno – Desa Muck: Lažniva Suzi3. oktober
18.00 Izbrana proza – Patrick Modiano: Nevidno črnilo
23.50 Literarni nokturno – Karolina Kolmanič: Sadovi ranih cvetov; ob 90-letnici rojstva
Vrata odpira nov festival, Jazz festival Piran-Portorož. Štiridnevni program je zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa. Med njim sta tudi lanski grammyjev nagrajenec Ivan Melon Lewis in brazilska glasbena legenda Gilberto Gil. Vse do sobote, 2. julija, se bo v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini zvrstilo osem koncertov raznovrstne glasbe. Umetniški vodja festivala je Brane Rončel.
Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.
Na nekatere ljubljanske ulice in trge vabi Street Art Festival. Gre za festival ulične umetnosti, ki je zasnovan iz ljubezni do grafitov, performansov in ostalih intervencij v javnem prostoru. Organizatorju, Inštitutu za urbana vprašanja, se je tokrat kot koproducent pridružil Center urbane kulture – Kino Šiška, kjer bo med drugim potekal pester konferenčni del programa. Festivalsko dogajanje spodbuja k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpira mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnic in umetnikov.
S koncertom Tria Filippa Oreficeja se na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici začenja festival saksofonistov SAXGO22. Festival z najdaljšo tradicijo v mestu vključuje še mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta tako vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in džezovskega saksofona. Obisk vseh koncertov je brezplačen.
Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.
Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte. Za nagrado se je potegovalo štirinajst avtorjev.
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je prejel pisatelj Roman Rozina, in sicer za roman Sto let slepote. V njem skozi osebne usode prikazuje življenje v rudarskih revirjih skozi celotno dvajseto stoletje. Roman Rozina vodi »bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke in še za vse drugo,« je v utemeljitvi zapisala petčlanska žirija pod vodstvom Mimi Podkrižnik.
S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo bo uprizoril Tomaž Lapajne Dekleva se v četrtek, 23. junija v Gornji Radgoni začenja 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja gledališče Ane Monro. Potekal bo v kar 13 slovenskih mestih, posebnost 25. jubilejne izdaje pa je ta, da se seli tudi na splet. Karavana Ane Desetnice bo v Ljubljano pripotovala 29. junija ter uprizorila otvoritveni spektakel nad Tromostovjem. Več o samem programu ter prizoriščih festivala je povedala producentka festivala Polona Prosen.
Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si
"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"
Naslov se nanaša na sedem sekund dolg kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr, igralka judovskega porekla rojena na Dunaju. Monodrama, ki jo je napisal avstrijski dramatik Peter Turrini se osredotoča predvsem na jesen njenega življenja, v njej jo uzremo kot žensko, ki je bila kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V predstavi so ustvarjalne moči združili slovenski in francoski umetniki. Režijo in scenografijo sta prispevala priznana francoska gledališčnika, Jean-Claude Berutti in Rudy Sabounghi. Dramaturginja je Diana Koloini, v predstavi pa v glavni vlogi nastopa Polona Vetrih. Pogumno je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda. Zaznamovali so jo zgodnja slava, razmeroma kratka igralska kariera, številne poroke in veliko bogastvo, njena brezčasna lepota ter številne lepotne operacije. Pogled v njeno življenje pa odstre tudi njeno izjemno inteligenco. Bila je namreč izumiteljica pomembnih tehnoloških izumov, kar pa je ostalo za časa njenega življenja neopaženo.
Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.
Več strokovnjakov je bilo glede avtentičnosti razstavljenih del odločnih, da gre skoraj brez dvoma za ponaredke
Literarni večer nagrajenih sodobnih glasov slovenske književnosti, posvečen Primožu Trubarju Deveto leto zapored se Društvo slovenskih pisateljev s Slovensko pisateljsko potjo, Občino Velike Lašče, KUD-om Primož Trubar in v sodelovanju z našim 3. programom – Programom Ars poklanja utemeljitelju knjižne slovenščine Primožu Trubarju. Dogodek poimenovan Dom v jeziku, ki ima domicil na Trubarjevi domačiji na Rašici, bo tako že devetič povezal prejemnice in prejemnike najpomembnejših književnih nagrad.
Dela Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Pabla Picassa, Kazimirja Maleviča, Vasilija Kandinskega ter še več drugih velikanov umetnosti 20. stoletja naj bi bilo danes na ogled na razstavi Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac v našem Narodnem muzeju na Metelkovi. A je razstava v strokovni javnosti vzbudila kar nekaj pomislekov in vprašanj glede avtentičnosti del, zato so odprtje v Narodnem muzeju zaenkrat odpovedali. O razstavi so v muzeju obvestili šele v ponedljek, včeraj pa so se v strokovni javnosti pojavile ugibanja in ocene, da gre verjetno za ponaredke. Pomisleke so naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo, kjer so po pregledu dokumentacije ugotovili, da ta razstava ni bila umeščena v letni načrt muzeja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala še, da so se zjutraj na ministrstvu najprej posvetovali s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, nato pa sklicali sestanek z direktorjem muzeja. Ta se je odločil odprtje razstave zaenkrat odpovedati, čeprav je še vedno prepričan v originalnost del. Car je povedal še, da so kljub zavrnitvi sofinanciranja s strani ministrstva razstavo pred nekaj tedni umestili v program zato, da bi spodudili boljši obisk muzeja v zatišnih poletnih mesecih, podatkov o zavarovalnini pa ni želel razkriti, saj da gre za javno-zasebno sodelovanje. Ali gre tudi v resnici za ponaredke bo moral pokazati pravni postopek, bi pa v primeru originalov nedvomno šlo za razstavo, kot je vsaj v zadnjem času v Sloveniji ne pomnimo.
Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.
V Palermu se je končala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Največ glasov delegatov je prejela norveška skladateljica Kristine Tjogersen, v kategoriji pod 30, letom starosti pa smo izbrali delo Poljakinje Monike Szpyrka Predlog Radia Slovenija, koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žuraja je bil deležen veliko pozornosti, točkovanje pa ga je uvrstilo med deset priporočenih del, s čemer slovenska glasba nadaljuje z rednimi visokimi uvrstitvami na Rostrumu v zadnjem desetletju.
Obisk pri učencih šestega razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja
Poleg izbora na skladateljskem Rostrumu ta teden poteka tudi zaključek nagrade Palma Ars Acustica. Od dvanajstih del smo člani evroradijske skupine Ars Acustica že izbrali pet finalistov in med njimi je drugič od začetka podeljevanja tudi slovenski predlog, delo Braneta Zormana Duh dreves | Dotik.
Neveljaven email naslov