Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja. Prispevek Marka Šetinca.
Na sporedu koncerta simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja.
Pričetek koncertnih ciklov Slovenske filharmonije bo v letu 2020 nekaj povsem novega. Skoraj povsem praznih koncertnih dvoran ni potrebno posebej omenjati, čeprav gre za pomemben del doživljanja koncertnega dogodka, skupinskega udeleževanja doživetja estetske kontemplacije in estetskega užitka. Nova so tudi poimenovanja ciklov, in tako ime cikla Same mogočne skladbe bolj jasno diktira program, ki nas čaka.
Mogočnost pa ni nujno povezana z dolžino glasbenega dela. Čeprav po dolžini najkrajši, je največji glasbeni naboj koncertnega večer prinašal Wagnerjev motivično mojstrsko prepleteni uvod v njegovo zadnje operno delo Parsifal. Koncizna raba glasbenega materiala in močan emotivni naboj sta nekoliko zasenčila orkestrsko mnogo bolj razbohoteni Straussovo uglasbitev filozofskih idej in Debussyjevo zvočno impresijo lepot morja. Izkaže se namreč, da nudi glasba najmočnejšo estetsko izkušnjo v glasbenih delih, ki človeka nagovarjajo najbolj neposredno, torej z motrenjem gole glasbene tvarine, in s potapljanjem v čustveni svet, ki ga vzbuja harmonsko-melodični glasbeni preplet. Odrešitven prizvok Parsifala je resoniral s trpečim duhom časa, gostujoči dirigent Daniel Harding pa je v orkestru prebudil željo in zmožnost doseči čisto glasbeno muzikalnost.
Petek, 2. 10. ob 19.30
Neposredni prenos: 1. koncert iz cikla SMS Slovenske filharmonije
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja. Prispevek Marka Šetinca.
Na sporedu koncerta simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal uvodni koncert cikla Slovenske filharmonije - Same mogočne skladbe. Orkester je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa so bili simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja in Morje, tri simfonične skice za orkester Clauda Debussyja.
Pričetek koncertnih ciklov Slovenske filharmonije bo v letu 2020 nekaj povsem novega. Skoraj povsem praznih koncertnih dvoran ni potrebno posebej omenjati, čeprav gre za pomemben del doživljanja koncertnega dogodka, skupinskega udeleževanja doživetja estetske kontemplacije in estetskega užitka. Nova so tudi poimenovanja ciklov, in tako ime cikla Same mogočne skladbe bolj jasno diktira program, ki nas čaka.
Mogočnost pa ni nujno povezana z dolžino glasbenega dela. Čeprav po dolžini najkrajši, je največji glasbeni naboj koncertnega večer prinašal Wagnerjev motivično mojstrsko prepleteni uvod v njegovo zadnje operno delo Parsifal. Koncizna raba glasbenega materiala in močan emotivni naboj sta nekoliko zasenčila orkestrsko mnogo bolj razbohoteni Straussovo uglasbitev filozofskih idej in Debussyjevo zvočno impresijo lepot morja. Izkaže se namreč, da nudi glasba najmočnejšo estetsko izkušnjo v glasbenih delih, ki človeka nagovarjajo najbolj neposredno, torej z motrenjem gole glasbene tvarine, in s potapljanjem v čustveni svet, ki ga vzbuja harmonsko-melodični glasbeni preplet. Odrešitven prizvok Parsifala je resoniral s trpečim duhom časa, gostujoči dirigent Daniel Harding pa je v orkestru prebudil željo in zmožnost doseči čisto glasbeno muzikalnost.
Petek, 2. 10. ob 19.30
Neposredni prenos: 1. koncert iz cikla SMS Slovenske filharmonije
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov