Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V kratkoprozni zbirki avtorica skozi drugačno tematsko prizmo bralca popelje v svoj značilni lok zanimanj – od skrbi za okolje in živali, fluidnosti človekove identitete do detabuizacije smrti in klasične družine.
»Čemu bi sklepali, da je prepad med človekom in svetom globlji in pomembnejši kot med dvema drugima vrstama bitij? Zakaj bi bil prepad med teboj in tem macesnom filozofsko resnejši kot med tem macesnom in na primer tistim detlom?«
Tako se sprašuje protagonist zgodbe Transfugij poljske nobelovke Olge Tokarczuk. V Transfugiju nas ta odpelje v resničnost, kjer se ljudje v ekstremni obliki rousseaujevskega vračanja k naravi odločijo za zdrs po evolucijski lestvici nazaj; spreminjajo se v živali in zatočišče v devastiranem svetu iščejo v naravnih rezervatih. Zgodba Transfugij je del zbirke Bizarne zgodbe, ki smo jo pred kratkim dobili v slovenščini, v prevodu Jane Unuk je izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki.
Olga Tokarczuk je že v svojem nobelovskem predavanju z naslovom Pozorni pripovedovalec razmišljala o tem, ali je mogoče pisati zgodbe, ki bi se odmaknile od splošno veljavnih mnenj in na zadeve pogledale z drugačnega zornega kota. Prav to skuša doseči v svoji pisavi, tudi omenjeni zgodbi Transfugij, ki se odmika od antropocentrizma, pa tudi nasploh v zbirki Bizarne zgodbe. Bizarnost tu ni naključna, ob premaknjenem zornem kotu gledanja na resničnost je prav bizarnost nekakšno izhodišče pripovedi, ki vzbujajo potujenost, pravi prevajalka.
Bizarne zgodbe so zadnja izdana knjiga Olge Tokarczuk in njena tretja kratkoprozna zbirka, hkrati pa prva, ki smo jo v celoti dobili v slovenščini. V njej se bralec skozi drugačno tematsko prizmo podaja v avtoričin značilni lok zanimanj – od feminizma, skrbi za okolje in živali, fluidnosti človekove identitete, tudi spolne, do detabuizacije smrti in klasične družine. Močna linija je v zgodbah namenjena tudi človekovemu soočanju s tehnologijo in znanostjo, kljub vsemu pa je njeno primarno zanimanje namenjeno psihologiji junakov.
V kratkoprozni zbirki avtorica skozi drugačno tematsko prizmo bralca popelje v svoj značilni lok zanimanj – od skrbi za okolje in živali, fluidnosti človekove identitete do detabuizacije smrti in klasične družine.
»Čemu bi sklepali, da je prepad med človekom in svetom globlji in pomembnejši kot med dvema drugima vrstama bitij? Zakaj bi bil prepad med teboj in tem macesnom filozofsko resnejši kot med tem macesnom in na primer tistim detlom?«
Tako se sprašuje protagonist zgodbe Transfugij poljske nobelovke Olge Tokarczuk. V Transfugiju nas ta odpelje v resničnost, kjer se ljudje v ekstremni obliki rousseaujevskega vračanja k naravi odločijo za zdrs po evolucijski lestvici nazaj; spreminjajo se v živali in zatočišče v devastiranem svetu iščejo v naravnih rezervatih. Zgodba Transfugij je del zbirke Bizarne zgodbe, ki smo jo pred kratkim dobili v slovenščini, v prevodu Jane Unuk je izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki.
Olga Tokarczuk je že v svojem nobelovskem predavanju z naslovom Pozorni pripovedovalec razmišljala o tem, ali je mogoče pisati zgodbe, ki bi se odmaknile od splošno veljavnih mnenj in na zadeve pogledale z drugačnega zornega kota. Prav to skuša doseči v svoji pisavi, tudi omenjeni zgodbi Transfugij, ki se odmika od antropocentrizma, pa tudi nasploh v zbirki Bizarne zgodbe. Bizarnost tu ni naključna, ob premaknjenem zornem kotu gledanja na resničnost je prav bizarnost nekakšno izhodišče pripovedi, ki vzbujajo potujenost, pravi prevajalka.
Bizarne zgodbe so zadnja izdana knjiga Olge Tokarczuk in njena tretja kratkoprozna zbirka, hkrati pa prva, ki smo jo v celoti dobili v slovenščini. V njej se bralec skozi drugačno tematsko prizmo podaja v avtoričin značilni lok zanimanj – od feminizma, skrbi za okolje in živali, fluidnosti človekove identitete, tudi spolne, do detabuizacije smrti in klasične družine. Močna linija je v zgodbah namenjena tudi človekovemu soočanju s tehnologijo in znanostjo, kljub vsemu pa je njeno primarno zanimanje namenjeno psihologiji junakov.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov