Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V kratkoprozni zbirki avtorica skozi drugačno tematsko prizmo bralca popelje v svoj značilni lok zanimanj – od skrbi za okolje in živali, fluidnosti človekove identitete do detabuizacije smrti in klasične družine.
»Čemu bi sklepali, da je prepad med človekom in svetom globlji in pomembnejši kot med dvema drugima vrstama bitij? Zakaj bi bil prepad med teboj in tem macesnom filozofsko resnejši kot med tem macesnom in na primer tistim detlom?«
Tako se sprašuje protagonist zgodbe Transfugij poljske nobelovke Olge Tokarczuk. V Transfugiju nas ta odpelje v resničnost, kjer se ljudje v ekstremni obliki rousseaujevskega vračanja k naravi odločijo za zdrs po evolucijski lestvici nazaj; spreminjajo se v živali in zatočišče v devastiranem svetu iščejo v naravnih rezervatih. Zgodba Transfugij je del zbirke Bizarne zgodbe, ki smo jo pred kratkim dobili v slovenščini, v prevodu Jane Unuk je izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki.
Olga Tokarczuk je že v svojem nobelovskem predavanju z naslovom Pozorni pripovedovalec razmišljala o tem, ali je mogoče pisati zgodbe, ki bi se odmaknile od splošno veljavnih mnenj in na zadeve pogledale z drugačnega zornega kota. Prav to skuša doseči v svoji pisavi, tudi omenjeni zgodbi Transfugij, ki se odmika od antropocentrizma, pa tudi nasploh v zbirki Bizarne zgodbe. Bizarnost tu ni naključna, ob premaknjenem zornem kotu gledanja na resničnost je prav bizarnost nekakšno izhodišče pripovedi, ki vzbujajo potujenost, pravi prevajalka.
Bizarne zgodbe so zadnja izdana knjiga Olge Tokarczuk in njena tretja kratkoprozna zbirka, hkrati pa prva, ki smo jo v celoti dobili v slovenščini. V njej se bralec skozi drugačno tematsko prizmo podaja v avtoričin značilni lok zanimanj – od feminizma, skrbi za okolje in živali, fluidnosti človekove identitete, tudi spolne, do detabuizacije smrti in klasične družine. Močna linija je v zgodbah namenjena tudi človekovemu soočanju s tehnologijo in znanostjo, kljub vsemu pa je njeno primarno zanimanje namenjeno psihologiji junakov.
V kratkoprozni zbirki avtorica skozi drugačno tematsko prizmo bralca popelje v svoj značilni lok zanimanj – od skrbi za okolje in živali, fluidnosti človekove identitete do detabuizacije smrti in klasične družine.
»Čemu bi sklepali, da je prepad med človekom in svetom globlji in pomembnejši kot med dvema drugima vrstama bitij? Zakaj bi bil prepad med teboj in tem macesnom filozofsko resnejši kot med tem macesnom in na primer tistim detlom?«
Tako se sprašuje protagonist zgodbe Transfugij poljske nobelovke Olge Tokarczuk. V Transfugiju nas ta odpelje v resničnost, kjer se ljudje v ekstremni obliki rousseaujevskega vračanja k naravi odločijo za zdrs po evolucijski lestvici nazaj; spreminjajo se v živali in zatočišče v devastiranem svetu iščejo v naravnih rezervatih. Zgodba Transfugij je del zbirke Bizarne zgodbe, ki smo jo pred kratkim dobili v slovenščini, v prevodu Jane Unuk je izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki.
Olga Tokarczuk je že v svojem nobelovskem predavanju z naslovom Pozorni pripovedovalec razmišljala o tem, ali je mogoče pisati zgodbe, ki bi se odmaknile od splošno veljavnih mnenj in na zadeve pogledale z drugačnega zornega kota. Prav to skuša doseči v svoji pisavi, tudi omenjeni zgodbi Transfugij, ki se odmika od antropocentrizma, pa tudi nasploh v zbirki Bizarne zgodbe. Bizarnost tu ni naključna, ob premaknjenem zornem kotu gledanja na resničnost je prav bizarnost nekakšno izhodišče pripovedi, ki vzbujajo potujenost, pravi prevajalka.
Bizarne zgodbe so zadnja izdana knjiga Olge Tokarczuk in njena tretja kratkoprozna zbirka, hkrati pa prva, ki smo jo v celoti dobili v slovenščini. V njej se bralec skozi drugačno tematsko prizmo podaja v avtoričin značilni lok zanimanj – od feminizma, skrbi za okolje in živali, fluidnosti človekove identitete, tudi spolne, do detabuizacije smrti in klasične družine. Močna linija je v zgodbah namenjena tudi človekovemu soočanju s tehnologijo in znanostjo, kljub vsemu pa je njeno primarno zanimanje namenjeno psihologiji junakov.
Vsebine Programa Ars
Pozavnist Nils Landgren ima številno navdušeno občinstvo tako doma na Švedskem kot tudi v Nemčiji, ki je skorajda njegova druga domovina. Igra jazz in funk, ustvaril pa je tudi lastno božično tradicijo. Že nekaj let namreč pripravlja koncertni program, ki ga imenuje Božič s prijatelji. Leta 2017 je skupina nastopila v Berwaldovi dvorani v Stockholmu, kjer je s svojo glasbo širila božično vzdušje.
Latvijski radio v Rigi prireja koncert z glasbo latvijskega skladatelja Ugisa Praulinša, ki ga je navdahnila glasba renesanse. Njegov glasbeni projekt z naslovom Pot luči bodo izvajali člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, in glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
V okviru Evroradijskega božičnega dne Radio iz Kölna ponuja glasbo Georga Philippa Telemanna s koncertom v cerkvi Svete trojice v Kölnu. Na koncertu nastopajo solisti vokalnega ansambla Rheinische Kantorei in inštrumentalnega ansambla Das Kleine Konzert pod dirigentskim vodstvom Hermanna Maxa. Glasbeniki bodo izvedli pet kantat Georga Philippa Telemanna, ki jih je ta za verske obrede v božičnem času napisal med svojim bivanjem v Frankfurtu in Hamburgu.
Finski radio že 26. leto zapored v okviru Evroradijskega božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bo nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen ansambel, ki bo izvajal spored raznovrstne božične glasbe, tradicionalne in nove božične skladbe. Z Mario Ylipää nastopajo kitarist Marzi Nyman, akordeonist Niko Kumpuvaara in kontrabasist Ville Herrala.
Začnimo pri wuhobranu, neologizmu leta 2020. Komisijo je navdušil z izvirnostjo in pozitivnim pomenom. Gre za izdelek, ki je donacija prostovoljcev zdravstvenemu osebju in se ga ne sme preprodajati. Skrbi za to, da trakci maske pri dolgotrajni rabi ne ožulijo ušes. Ker se piše z dvojnim w, pa ima še dodaten pomen, saj jo lahko povezujemo s kitajskim mestom Wuhan, kjer naj bi se pandemija začela. Finalistke za besedo leta niso tako presenetljive. So pa zanimivi razlogi za njihov izbor. Kolesarjenje je beseda, ki se nanaša tako na slovenski zmagi na kolesarski dirki po Franciji kot tudi na proteste. Beseda šolotožje presenetljivo označuje, kako zelo letos starši in otroci pogrešajo šolo. Mehurček je slovenski prevod za social bubble, ki obenem spominja na slovensko klasiko, knjigo pesmi za otroke Otona Župančiča Mehurčki. Zoom se nanaša na aplikacijo za videoklice, zanimive pa so izpeljanke kot sta zoomati ali zoomer. Slovenska posebnost je besedna zveza 14 dni, ker že od marca poslušamo, da je naslednjih 14 dni ključnih, kritičnih. Beseda ne-leto dobro opiše letošnje leto. Rahljanje je v zvezi s epidemijo pozitivna beseda, cepivo nekateri dojemajo negativno, karantena je redko pozitivna, predihovalnik prav tako, vsekakor pa bi se vsi strinjali, da je med najbolj negativnimi letos beseda pozitiven. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Tudi letos vzporedno poteka izbor kretnje leta, nad katero bdi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Glasovanje med finalistkami bo potekalo med 4. in 11. januarjem 2021.
Leta 2025 bo eno od slovenskih mest nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). V ožji izbor so se uvrstili Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran. Kdo bo nosilec laskavega naziva, bo znano popoldne.
Neveljaven email naslov