Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Blokada slovenskega filma

23.10.2020


Številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo.

Kot smo že poročali, so slovenski filmski ustvarjalci na nedavno končanem Festivalu slovenskega filma pozvali politične odločevalce, naj končno sprostijo več kot petmesečni zastoj javnega sofinanciranja domače kinematografije. Zaradi tega zastoja številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo. Slovenski filmski center je namreč filmarjem izplačal manj kot petino pogodbeno dogovorjenih obveznosti za letošnje leto in časa za poplačilo dolgov ni več veliko. Ta teden je Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev znova opozorila poslance državnega zbora, premierja in predsednika republike, da je zastoj že povzročil dolgotrajno škodo. O tej težavi so v ponedeljek razpravljali tudi v državnem zboru.

Slovenski filmski ustvarjalci so opozorili, da je k blokadi javnega sofinanciranja kinematografije prispevala poteza prejšnje vlade, ki je državne subvencije kinematografiji prekvalificirala v investicije, sedanja vlada pa kljub zavzemanju za debirokratizacijo z novo prakso nadaljuje, čeprav ima vso pravno podlago, da bi z njo, če bi želela, prekinila. Klemen Dvornik, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev:

Ne glede na to, kaj je razlog, ki nam ga politika podaja nazaj, češ da je bilo treba procesno najti načine, je v resnici tako, da ne moremo zastati za devet mesecev; take stvari je treba rešiti v mesecu, dveh. Maja, ko so se začele resne težave z ustavljanjem vseh procedur, smo razumeli, da je nastopila epidemija in da so se prioritete spremenile, vendar se je vmes situacija že izboljšala, postopki so bili izpeljani, tudi proračun je bil sprejet. Danes ne obstaja nobena ovira, da sredstva ne bi bila izplačana, ker gre za življenja ljudi, ki ne morejo kupiti hrane zase in za svoje otroke; nastopile so bazične preživetvene težave.

Treba je poudariti, da se je prekvalifikacija subvencij v investicije zgodila nenapovedano, brez javne razprave in razgrnitve mnenj o tem, kako utegne poseči v sistem neodvisnih filmskih producentov. Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar:

Z našega stališča je skladno z zakonom pristojna institucija Slovenski filmski center, ki odloča o izbiri projektov na področju filma. Nove birokratske ovire, ki so nastopile zaradi uvrščanja filmov v nacionalne razvojne programe, sodijo v pristojnost ministrstva za finance, ki je verjetno pravi naslov za interpretacijo te zakonodaje. Mi pa menimo, da je filmski center skladno z zakonom avtonomna institucija in da odločanje katerega koli organa doslej ni bilo potrebno in tudi v nadaljevanju brez sprememb zakona ni potrebno.

Kot opozarjajo filmarji, trenutna praksa suspendira zakon o Slovenskem filmskem centru; utegne pa biti tudi v neskladju z zakonoma o upravnem postopku in javnih naročilih, saj filmska dejavnost ne deluje z javnimi naročili določene storitve ali blaga, temveč na podlagi javnih razpisov. Na ponedeljkovi seji državnega zbora sta svoj pogled na problem predstavila ministra za kulturo ter finance, Vasko Simoniti in Andrej Šircelj.

Še enkrat bi rekel, da je v tem časovnem loku bilo vendarle nekaj novih sprememb, prišlo je do nove spremembe v letu 2020 pod prejšnjim ministrom, ki so očitno smatrali, da mora iti po tej poti na vlado in v več kosih in v opredelitvi vsakega filma posebej. Zaradi tega menim, da je prišlo do določenih zaostankov in, kot sem rekel, 9. oktobra smo to posredovali ponovno na generalni sekretariat vlade, da uvrsti na dnevni red.
Vasko Simoniti

Meni natančni podatki o teh blokadah ali ne blokadah in tako naprej … seveda marsikaj se sliši, dobim tudi pismo in tako naprej. Vendar tukaj je seveda za to odgovorno resorno ministrstvo.
Andrej Šircelj

Tako se odgovornosti izmikata ministra Simoniti in Šircelj. Zakaj gradiva vlada še ni obravnavala, pa je na seji državnega zbora pojasnjeval notranji minister Aleš Hojs. Hojs namreč vodi odbor za državno ureditev in javne zadeve, ki je zadolžen za to, da gradiva, ki jih predlagajo ministrstva, vlada čim prej obravnava:

Zdaj nedvomno bo neko sito na koncu bodisi ta odbor, bodisi pravzaprav ta odbor ni sito. Na koncu je sito vendarle vlada, ne glede na vse podpisane pogodbe, kajti zavedati se moramo, da tudi za te konkretne filme na koncu prispeva denar vlada, torej gre iz državnega proračuna. In tako, kot se je zgodilo v prvi fazi ali pa v spomladanskih zadržanjih začasnega izvajanja proračuna, ko je bilo zadržano financiranje tistim že podpisanim pogodbam, ki so na javnem razpisu dobile sofinanciranje za pluralizacijo medijev, pa se je kasneje vse skupaj sprostilo. Sem prepričan, da se bo tudi tukaj zadeva relativno v kratkem obdobju uredila. Govorimo o sami sprostitvi.

 Trenutno na vladno obravnavo čaka 31 filmskih projektov, nekateri med njimi so že posneti in so že doživeli uspešne mednarodne premiere. Za katere projekte gre, je objavljeno na spletni strani vlade, v rubriki »gradiva v obravnavi«.

Projekti imajo skupno vrednost 30 milijonov evrov, medtem ko je javno sofinanciranje s strani Filmskega centra približno 10-odstotno. Večina sredstev je zagotovljena iz drugih virov.

Odprto ostaja vprašanje, zakaj vlada z odločanjem tako dolgo odlaša in zakaj ne odstopi od odločanja o posameznih filmih, saj je prav v ta namen pred desetletjem ustanovila Slovenski filmski center, kjer neodvisni producenti prijavljajo projekte na javne razpise avtonomne agencije, kjer o njih odločajo strokovne komisije. Neodgovorjeni sta še vprašanji, ali prekvalificiranje slovenske kinematografije iz nepovratnih subvencij v investicije države pomeni korak nazaj v sistem državnega producentstva, kot smo ga poznali v prejšnji skupni državi, in ali tak način odločanja odpira vrata preventivni cenzuri, saj vlada z njim dobiva možnost, da zavrne ustvarjanje določenega filma, teme ali filmskih avtorjev in avtoric.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Blokada slovenskega filma

23.10.2020


Številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo.

Kot smo že poročali, so slovenski filmski ustvarjalci na nedavno končanem Festivalu slovenskega filma pozvali politične odločevalce, naj končno sprostijo več kot petmesečni zastoj javnega sofinanciranja domače kinematografije. Zaradi tega zastoja številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo. Slovenski filmski center je namreč filmarjem izplačal manj kot petino pogodbeno dogovorjenih obveznosti za letošnje leto in časa za poplačilo dolgov ni več veliko. Ta teden je Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev znova opozorila poslance državnega zbora, premierja in predsednika republike, da je zastoj že povzročil dolgotrajno škodo. O tej težavi so v ponedeljek razpravljali tudi v državnem zboru.

Slovenski filmski ustvarjalci so opozorili, da je k blokadi javnega sofinanciranja kinematografije prispevala poteza prejšnje vlade, ki je državne subvencije kinematografiji prekvalificirala v investicije, sedanja vlada pa kljub zavzemanju za debirokratizacijo z novo prakso nadaljuje, čeprav ima vso pravno podlago, da bi z njo, če bi želela, prekinila. Klemen Dvornik, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev:

Ne glede na to, kaj je razlog, ki nam ga politika podaja nazaj, češ da je bilo treba procesno najti načine, je v resnici tako, da ne moremo zastati za devet mesecev; take stvari je treba rešiti v mesecu, dveh. Maja, ko so se začele resne težave z ustavljanjem vseh procedur, smo razumeli, da je nastopila epidemija in da so se prioritete spremenile, vendar se je vmes situacija že izboljšala, postopki so bili izpeljani, tudi proračun je bil sprejet. Danes ne obstaja nobena ovira, da sredstva ne bi bila izplačana, ker gre za življenja ljudi, ki ne morejo kupiti hrane zase in za svoje otroke; nastopile so bazične preživetvene težave.

Treba je poudariti, da se je prekvalifikacija subvencij v investicije zgodila nenapovedano, brez javne razprave in razgrnitve mnenj o tem, kako utegne poseči v sistem neodvisnih filmskih producentov. Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar:

Z našega stališča je skladno z zakonom pristojna institucija Slovenski filmski center, ki odloča o izbiri projektov na področju filma. Nove birokratske ovire, ki so nastopile zaradi uvrščanja filmov v nacionalne razvojne programe, sodijo v pristojnost ministrstva za finance, ki je verjetno pravi naslov za interpretacijo te zakonodaje. Mi pa menimo, da je filmski center skladno z zakonom avtonomna institucija in da odločanje katerega koli organa doslej ni bilo potrebno in tudi v nadaljevanju brez sprememb zakona ni potrebno.

Kot opozarjajo filmarji, trenutna praksa suspendira zakon o Slovenskem filmskem centru; utegne pa biti tudi v neskladju z zakonoma o upravnem postopku in javnih naročilih, saj filmska dejavnost ne deluje z javnimi naročili določene storitve ali blaga, temveč na podlagi javnih razpisov. Na ponedeljkovi seji državnega zbora sta svoj pogled na problem predstavila ministra za kulturo ter finance, Vasko Simoniti in Andrej Šircelj.

Še enkrat bi rekel, da je v tem časovnem loku bilo vendarle nekaj novih sprememb, prišlo je do nove spremembe v letu 2020 pod prejšnjim ministrom, ki so očitno smatrali, da mora iti po tej poti na vlado in v več kosih in v opredelitvi vsakega filma posebej. Zaradi tega menim, da je prišlo do določenih zaostankov in, kot sem rekel, 9. oktobra smo to posredovali ponovno na generalni sekretariat vlade, da uvrsti na dnevni red.
Vasko Simoniti

Meni natančni podatki o teh blokadah ali ne blokadah in tako naprej … seveda marsikaj se sliši, dobim tudi pismo in tako naprej. Vendar tukaj je seveda za to odgovorno resorno ministrstvo.
Andrej Šircelj

Tako se odgovornosti izmikata ministra Simoniti in Šircelj. Zakaj gradiva vlada še ni obravnavala, pa je na seji državnega zbora pojasnjeval notranji minister Aleš Hojs. Hojs namreč vodi odbor za državno ureditev in javne zadeve, ki je zadolžen za to, da gradiva, ki jih predlagajo ministrstva, vlada čim prej obravnava:

Zdaj nedvomno bo neko sito na koncu bodisi ta odbor, bodisi pravzaprav ta odbor ni sito. Na koncu je sito vendarle vlada, ne glede na vse podpisane pogodbe, kajti zavedati se moramo, da tudi za te konkretne filme na koncu prispeva denar vlada, torej gre iz državnega proračuna. In tako, kot se je zgodilo v prvi fazi ali pa v spomladanskih zadržanjih začasnega izvajanja proračuna, ko je bilo zadržano financiranje tistim že podpisanim pogodbam, ki so na javnem razpisu dobile sofinanciranje za pluralizacijo medijev, pa se je kasneje vse skupaj sprostilo. Sem prepričan, da se bo tudi tukaj zadeva relativno v kratkem obdobju uredila. Govorimo o sami sprostitvi.

 Trenutno na vladno obravnavo čaka 31 filmskih projektov, nekateri med njimi so že posneti in so že doživeli uspešne mednarodne premiere. Za katere projekte gre, je objavljeno na spletni strani vlade, v rubriki »gradiva v obravnavi«.

Projekti imajo skupno vrednost 30 milijonov evrov, medtem ko je javno sofinanciranje s strani Filmskega centra približno 10-odstotno. Večina sredstev je zagotovljena iz drugih virov.

Odprto ostaja vprašanje, zakaj vlada z odločanjem tako dolgo odlaša in zakaj ne odstopi od odločanja o posameznih filmih, saj je prav v ta namen pred desetletjem ustanovila Slovenski filmski center, kjer neodvisni producenti prijavljajo projekte na javne razpise avtonomne agencije, kjer o njih odločajo strokovne komisije. Neodgovorjeni sta še vprašanji, ali prekvalificiranje slovenske kinematografije iz nepovratnih subvencij v investicije države pomeni korak nazaj v sistem državnega producentstva, kot smo ga poznali v prejšnji skupni državi, in ali tak način odločanja odpira vrata preventivni cenzuri, saj vlada z njim dobiva možnost, da zavrne ustvarjanje določenega filma, teme ali filmskih avtorjev in avtoric.


11.01.2022

Odmevajo rezultati programskega razpisa Ministrstva za kulturo

Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše


07.01.2022

Leninov park

Vsebine Programa Ars


07.01.2022

Gustav Gnamuš slika »barve na poti«

Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.


06.01.2022

Dosežki predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju kulture

1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.


31.12.2021

Silvestrski večer

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.


02.01.2022

Najboljši filmi »Velikih treh« v 2021

Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?


30.12.2021

Deseti brat je postal tudi zvočna knjiga

Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.


30.12.2021

Kulturno-kreativni delavec je v času covida-19 potegnil krajšo

Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.


30.12.2021

Razstava o Mačku Muriju in muci Maci

Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.


29.12.2021

Andrej Goričar intervju

Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.


29.12.2021

Erotikon

Vsebine Programa Ars


29.12.2021

Erotikon: Zven tišine

Vsebine Programa Ars


28.12.2021

Deček, ki je prehitro rasel

Vsebine Programa Ars


25.12.2021

Prenos evangeličanskega bogoslužja

Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.


25.12.2021

Polnočno bogoslužje

Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.


Stran 33 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov