Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Blokada slovenskega filma

23.10.2020


Številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo.

Kot smo že poročali, so slovenski filmski ustvarjalci na nedavno končanem Festivalu slovenskega filma pozvali politične odločevalce, naj končno sprostijo več kot petmesečni zastoj javnega sofinanciranja domače kinematografije. Zaradi tega zastoja številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo. Slovenski filmski center je namreč filmarjem izplačal manj kot petino pogodbeno dogovorjenih obveznosti za letošnje leto in časa za poplačilo dolgov ni več veliko. Ta teden je Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev znova opozorila poslance državnega zbora, premierja in predsednika republike, da je zastoj že povzročil dolgotrajno škodo. O tej težavi so v ponedeljek razpravljali tudi v državnem zboru.

Slovenski filmski ustvarjalci so opozorili, da je k blokadi javnega sofinanciranja kinematografije prispevala poteza prejšnje vlade, ki je državne subvencije kinematografiji prekvalificirala v investicije, sedanja vlada pa kljub zavzemanju za debirokratizacijo z novo prakso nadaljuje, čeprav ima vso pravno podlago, da bi z njo, če bi želela, prekinila. Klemen Dvornik, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev:

Ne glede na to, kaj je razlog, ki nam ga politika podaja nazaj, češ da je bilo treba procesno najti načine, je v resnici tako, da ne moremo zastati za devet mesecev; take stvari je treba rešiti v mesecu, dveh. Maja, ko so se začele resne težave z ustavljanjem vseh procedur, smo razumeli, da je nastopila epidemija in da so se prioritete spremenile, vendar se je vmes situacija že izboljšala, postopki so bili izpeljani, tudi proračun je bil sprejet. Danes ne obstaja nobena ovira, da sredstva ne bi bila izplačana, ker gre za življenja ljudi, ki ne morejo kupiti hrane zase in za svoje otroke; nastopile so bazične preživetvene težave.

Treba je poudariti, da se je prekvalifikacija subvencij v investicije zgodila nenapovedano, brez javne razprave in razgrnitve mnenj o tem, kako utegne poseči v sistem neodvisnih filmskih producentov. Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar:

Z našega stališča je skladno z zakonom pristojna institucija Slovenski filmski center, ki odloča o izbiri projektov na področju filma. Nove birokratske ovire, ki so nastopile zaradi uvrščanja filmov v nacionalne razvojne programe, sodijo v pristojnost ministrstva za finance, ki je verjetno pravi naslov za interpretacijo te zakonodaje. Mi pa menimo, da je filmski center skladno z zakonom avtonomna institucija in da odločanje katerega koli organa doslej ni bilo potrebno in tudi v nadaljevanju brez sprememb zakona ni potrebno.

Kot opozarjajo filmarji, trenutna praksa suspendira zakon o Slovenskem filmskem centru; utegne pa biti tudi v neskladju z zakonoma o upravnem postopku in javnih naročilih, saj filmska dejavnost ne deluje z javnimi naročili določene storitve ali blaga, temveč na podlagi javnih razpisov. Na ponedeljkovi seji državnega zbora sta svoj pogled na problem predstavila ministra za kulturo ter finance, Vasko Simoniti in Andrej Šircelj.

Še enkrat bi rekel, da je v tem časovnem loku bilo vendarle nekaj novih sprememb, prišlo je do nove spremembe v letu 2020 pod prejšnjim ministrom, ki so očitno smatrali, da mora iti po tej poti na vlado in v več kosih in v opredelitvi vsakega filma posebej. Zaradi tega menim, da je prišlo do določenih zaostankov in, kot sem rekel, 9. oktobra smo to posredovali ponovno na generalni sekretariat vlade, da uvrsti na dnevni red.
Vasko Simoniti

Meni natančni podatki o teh blokadah ali ne blokadah in tako naprej … seveda marsikaj se sliši, dobim tudi pismo in tako naprej. Vendar tukaj je seveda za to odgovorno resorno ministrstvo.
Andrej Šircelj

Tako se odgovornosti izmikata ministra Simoniti in Šircelj. Zakaj gradiva vlada še ni obravnavala, pa je na seji državnega zbora pojasnjeval notranji minister Aleš Hojs. Hojs namreč vodi odbor za državno ureditev in javne zadeve, ki je zadolžen za to, da gradiva, ki jih predlagajo ministrstva, vlada čim prej obravnava:

Zdaj nedvomno bo neko sito na koncu bodisi ta odbor, bodisi pravzaprav ta odbor ni sito. Na koncu je sito vendarle vlada, ne glede na vse podpisane pogodbe, kajti zavedati se moramo, da tudi za te konkretne filme na koncu prispeva denar vlada, torej gre iz državnega proračuna. In tako, kot se je zgodilo v prvi fazi ali pa v spomladanskih zadržanjih začasnega izvajanja proračuna, ko je bilo zadržano financiranje tistim že podpisanim pogodbam, ki so na javnem razpisu dobile sofinanciranje za pluralizacijo medijev, pa se je kasneje vse skupaj sprostilo. Sem prepričan, da se bo tudi tukaj zadeva relativno v kratkem obdobju uredila. Govorimo o sami sprostitvi.

 Trenutno na vladno obravnavo čaka 31 filmskih projektov, nekateri med njimi so že posneti in so že doživeli uspešne mednarodne premiere. Za katere projekte gre, je objavljeno na spletni strani vlade, v rubriki »gradiva v obravnavi«.

Projekti imajo skupno vrednost 30 milijonov evrov, medtem ko je javno sofinanciranje s strani Filmskega centra približno 10-odstotno. Večina sredstev je zagotovljena iz drugih virov.

Odprto ostaja vprašanje, zakaj vlada z odločanjem tako dolgo odlaša in zakaj ne odstopi od odločanja o posameznih filmih, saj je prav v ta namen pred desetletjem ustanovila Slovenski filmski center, kjer neodvisni producenti prijavljajo projekte na javne razpise avtonomne agencije, kjer o njih odločajo strokovne komisije. Neodgovorjeni sta še vprašanji, ali prekvalificiranje slovenske kinematografije iz nepovratnih subvencij v investicije države pomeni korak nazaj v sistem državnega producentstva, kot smo ga poznali v prejšnji skupni državi, in ali tak način odločanja odpira vrata preventivni cenzuri, saj vlada z njim dobiva možnost, da zavrne ustvarjanje določenega filma, teme ali filmskih avtorjev in avtoric.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Blokada slovenskega filma

23.10.2020


Številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo.

Kot smo že poročali, so slovenski filmski ustvarjalci na nedavno končanem Festivalu slovenskega filma pozvali politične odločevalce, naj končno sprostijo več kot petmesečni zastoj javnega sofinanciranja domače kinematografije. Zaradi tega zastoja številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo. Slovenski filmski center je namreč filmarjem izplačal manj kot petino pogodbeno dogovorjenih obveznosti za letošnje leto in časa za poplačilo dolgov ni več veliko. Ta teden je Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev znova opozorila poslance državnega zbora, premierja in predsednika republike, da je zastoj že povzročil dolgotrajno škodo. O tej težavi so v ponedeljek razpravljali tudi v državnem zboru.

Slovenski filmski ustvarjalci so opozorili, da je k blokadi javnega sofinanciranja kinematografije prispevala poteza prejšnje vlade, ki je državne subvencije kinematografiji prekvalificirala v investicije, sedanja vlada pa kljub zavzemanju za debirokratizacijo z novo prakso nadaljuje, čeprav ima vso pravno podlago, da bi z njo, če bi želela, prekinila. Klemen Dvornik, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev:

Ne glede na to, kaj je razlog, ki nam ga politika podaja nazaj, češ da je bilo treba procesno najti načine, je v resnici tako, da ne moremo zastati za devet mesecev; take stvari je treba rešiti v mesecu, dveh. Maja, ko so se začele resne težave z ustavljanjem vseh procedur, smo razumeli, da je nastopila epidemija in da so se prioritete spremenile, vendar se je vmes situacija že izboljšala, postopki so bili izpeljani, tudi proračun je bil sprejet. Danes ne obstaja nobena ovira, da sredstva ne bi bila izplačana, ker gre za življenja ljudi, ki ne morejo kupiti hrane zase in za svoje otroke; nastopile so bazične preživetvene težave.

Treba je poudariti, da se je prekvalifikacija subvencij v investicije zgodila nenapovedano, brez javne razprave in razgrnitve mnenj o tem, kako utegne poseči v sistem neodvisnih filmskih producentov. Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar:

Z našega stališča je skladno z zakonom pristojna institucija Slovenski filmski center, ki odloča o izbiri projektov na področju filma. Nove birokratske ovire, ki so nastopile zaradi uvrščanja filmov v nacionalne razvojne programe, sodijo v pristojnost ministrstva za finance, ki je verjetno pravi naslov za interpretacijo te zakonodaje. Mi pa menimo, da je filmski center skladno z zakonom avtonomna institucija in da odločanje katerega koli organa doslej ni bilo potrebno in tudi v nadaljevanju brez sprememb zakona ni potrebno.

Kot opozarjajo filmarji, trenutna praksa suspendira zakon o Slovenskem filmskem centru; utegne pa biti tudi v neskladju z zakonoma o upravnem postopku in javnih naročilih, saj filmska dejavnost ne deluje z javnimi naročili določene storitve ali blaga, temveč na podlagi javnih razpisov. Na ponedeljkovi seji državnega zbora sta svoj pogled na problem predstavila ministra za kulturo ter finance, Vasko Simoniti in Andrej Šircelj.

Še enkrat bi rekel, da je v tem časovnem loku bilo vendarle nekaj novih sprememb, prišlo je do nove spremembe v letu 2020 pod prejšnjim ministrom, ki so očitno smatrali, da mora iti po tej poti na vlado in v več kosih in v opredelitvi vsakega filma posebej. Zaradi tega menim, da je prišlo do določenih zaostankov in, kot sem rekel, 9. oktobra smo to posredovali ponovno na generalni sekretariat vlade, da uvrsti na dnevni red.
Vasko Simoniti

Meni natančni podatki o teh blokadah ali ne blokadah in tako naprej … seveda marsikaj se sliši, dobim tudi pismo in tako naprej. Vendar tukaj je seveda za to odgovorno resorno ministrstvo.
Andrej Šircelj

Tako se odgovornosti izmikata ministra Simoniti in Šircelj. Zakaj gradiva vlada še ni obravnavala, pa je na seji državnega zbora pojasnjeval notranji minister Aleš Hojs. Hojs namreč vodi odbor za državno ureditev in javne zadeve, ki je zadolžen za to, da gradiva, ki jih predlagajo ministrstva, vlada čim prej obravnava:

Zdaj nedvomno bo neko sito na koncu bodisi ta odbor, bodisi pravzaprav ta odbor ni sito. Na koncu je sito vendarle vlada, ne glede na vse podpisane pogodbe, kajti zavedati se moramo, da tudi za te konkretne filme na koncu prispeva denar vlada, torej gre iz državnega proračuna. In tako, kot se je zgodilo v prvi fazi ali pa v spomladanskih zadržanjih začasnega izvajanja proračuna, ko je bilo zadržano financiranje tistim že podpisanim pogodbam, ki so na javnem razpisu dobile sofinanciranje za pluralizacijo medijev, pa se je kasneje vse skupaj sprostilo. Sem prepričan, da se bo tudi tukaj zadeva relativno v kratkem obdobju uredila. Govorimo o sami sprostitvi.

 Trenutno na vladno obravnavo čaka 31 filmskih projektov, nekateri med njimi so že posneti in so že doživeli uspešne mednarodne premiere. Za katere projekte gre, je objavljeno na spletni strani vlade, v rubriki »gradiva v obravnavi«.

Projekti imajo skupno vrednost 30 milijonov evrov, medtem ko je javno sofinanciranje s strani Filmskega centra približno 10-odstotno. Večina sredstev je zagotovljena iz drugih virov.

Odprto ostaja vprašanje, zakaj vlada z odločanjem tako dolgo odlaša in zakaj ne odstopi od odločanja o posameznih filmih, saj je prav v ta namen pred desetletjem ustanovila Slovenski filmski center, kjer neodvisni producenti prijavljajo projekte na javne razpise avtonomne agencije, kjer o njih odločajo strokovne komisije. Neodgovorjeni sta še vprašanji, ali prekvalificiranje slovenske kinematografije iz nepovratnih subvencij v investicije države pomeni korak nazaj v sistem državnega producentstva, kot smo ga poznali v prejšnji skupni državi, in ali tak način odločanja odpira vrata preventivni cenzuri, saj vlada z njim dobiva možnost, da zavrne ustvarjanje določenega filma, teme ali filmskih avtorjev in avtoric.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov