Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Blokada slovenskega filma

23.10.2020


Številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo.

Kot smo že poročali, so slovenski filmski ustvarjalci na nedavno končanem Festivalu slovenskega filma pozvali politične odločevalce, naj končno sprostijo več kot petmesečni zastoj javnega sofinanciranja domače kinematografije. Zaradi tega zastoja številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo. Slovenski filmski center je namreč filmarjem izplačal manj kot petino pogodbeno dogovorjenih obveznosti za letošnje leto in časa za poplačilo dolgov ni več veliko. Ta teden je Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev znova opozorila poslance državnega zbora, premierja in predsednika republike, da je zastoj že povzročil dolgotrajno škodo. O tej težavi so v ponedeljek razpravljali tudi v državnem zboru.

Slovenski filmski ustvarjalci so opozorili, da je k blokadi javnega sofinanciranja kinematografije prispevala poteza prejšnje vlade, ki je državne subvencije kinematografiji prekvalificirala v investicije, sedanja vlada pa kljub zavzemanju za debirokratizacijo z novo prakso nadaljuje, čeprav ima vso pravno podlago, da bi z njo, če bi želela, prekinila. Klemen Dvornik, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev:

Ne glede na to, kaj je razlog, ki nam ga politika podaja nazaj, češ da je bilo treba procesno najti načine, je v resnici tako, da ne moremo zastati za devet mesecev; take stvari je treba rešiti v mesecu, dveh. Maja, ko so se začele resne težave z ustavljanjem vseh procedur, smo razumeli, da je nastopila epidemija in da so se prioritete spremenile, vendar se je vmes situacija že izboljšala, postopki so bili izpeljani, tudi proračun je bil sprejet. Danes ne obstaja nobena ovira, da sredstva ne bi bila izplačana, ker gre za življenja ljudi, ki ne morejo kupiti hrane zase in za svoje otroke; nastopile so bazične preživetvene težave.

Treba je poudariti, da se je prekvalifikacija subvencij v investicije zgodila nenapovedano, brez javne razprave in razgrnitve mnenj o tem, kako utegne poseči v sistem neodvisnih filmskih producentov. Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar:

Z našega stališča je skladno z zakonom pristojna institucija Slovenski filmski center, ki odloča o izbiri projektov na področju filma. Nove birokratske ovire, ki so nastopile zaradi uvrščanja filmov v nacionalne razvojne programe, sodijo v pristojnost ministrstva za finance, ki je verjetno pravi naslov za interpretacijo te zakonodaje. Mi pa menimo, da je filmski center skladno z zakonom avtonomna institucija in da odločanje katerega koli organa doslej ni bilo potrebno in tudi v nadaljevanju brez sprememb zakona ni potrebno.

Kot opozarjajo filmarji, trenutna praksa suspendira zakon o Slovenskem filmskem centru; utegne pa biti tudi v neskladju z zakonoma o upravnem postopku in javnih naročilih, saj filmska dejavnost ne deluje z javnimi naročili določene storitve ali blaga, temveč na podlagi javnih razpisov. Na ponedeljkovi seji državnega zbora sta svoj pogled na problem predstavila ministra za kulturo ter finance, Vasko Simoniti in Andrej Šircelj.

Še enkrat bi rekel, da je v tem časovnem loku bilo vendarle nekaj novih sprememb, prišlo je do nove spremembe v letu 2020 pod prejšnjim ministrom, ki so očitno smatrali, da mora iti po tej poti na vlado in v več kosih in v opredelitvi vsakega filma posebej. Zaradi tega menim, da je prišlo do določenih zaostankov in, kot sem rekel, 9. oktobra smo to posredovali ponovno na generalni sekretariat vlade, da uvrsti na dnevni red.
Vasko Simoniti

Meni natančni podatki o teh blokadah ali ne blokadah in tako naprej … seveda marsikaj se sliši, dobim tudi pismo in tako naprej. Vendar tukaj je seveda za to odgovorno resorno ministrstvo.
Andrej Šircelj

Tako se odgovornosti izmikata ministra Simoniti in Šircelj. Zakaj gradiva vlada še ni obravnavala, pa je na seji državnega zbora pojasnjeval notranji minister Aleš Hojs. Hojs namreč vodi odbor za državno ureditev in javne zadeve, ki je zadolžen za to, da gradiva, ki jih predlagajo ministrstva, vlada čim prej obravnava:

Zdaj nedvomno bo neko sito na koncu bodisi ta odbor, bodisi pravzaprav ta odbor ni sito. Na koncu je sito vendarle vlada, ne glede na vse podpisane pogodbe, kajti zavedati se moramo, da tudi za te konkretne filme na koncu prispeva denar vlada, torej gre iz državnega proračuna. In tako, kot se je zgodilo v prvi fazi ali pa v spomladanskih zadržanjih začasnega izvajanja proračuna, ko je bilo zadržano financiranje tistim že podpisanim pogodbam, ki so na javnem razpisu dobile sofinanciranje za pluralizacijo medijev, pa se je kasneje vse skupaj sprostilo. Sem prepričan, da se bo tudi tukaj zadeva relativno v kratkem obdobju uredila. Govorimo o sami sprostitvi.

 Trenutno na vladno obravnavo čaka 31 filmskih projektov, nekateri med njimi so že posneti in so že doživeli uspešne mednarodne premiere. Za katere projekte gre, je objavljeno na spletni strani vlade, v rubriki »gradiva v obravnavi«.

Projekti imajo skupno vrednost 30 milijonov evrov, medtem ko je javno sofinanciranje s strani Filmskega centra približno 10-odstotno. Večina sredstev je zagotovljena iz drugih virov.

Odprto ostaja vprašanje, zakaj vlada z odločanjem tako dolgo odlaša in zakaj ne odstopi od odločanja o posameznih filmih, saj je prav v ta namen pred desetletjem ustanovila Slovenski filmski center, kjer neodvisni producenti prijavljajo projekte na javne razpise avtonomne agencije, kjer o njih odločajo strokovne komisije. Neodgovorjeni sta še vprašanji, ali prekvalificiranje slovenske kinematografije iz nepovratnih subvencij v investicije države pomeni korak nazaj v sistem državnega producentstva, kot smo ga poznali v prejšnji skupni državi, in ali tak način odločanja odpira vrata preventivni cenzuri, saj vlada z njim dobiva možnost, da zavrne ustvarjanje določenega filma, teme ali filmskih avtorjev in avtoric.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Blokada slovenskega filma

23.10.2020


Številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo.

Kot smo že poročali, so slovenski filmski ustvarjalci na nedavno končanem Festivalu slovenskega filma pozvali politične odločevalce, naj končno sprostijo več kot petmesečni zastoj javnega sofinanciranja domače kinematografije. Zaradi tega zastoja številni filmski ustvarjalci še niso prejeli plačila za opravljeno delo. Slovenski filmski center je namreč filmarjem izplačal manj kot petino pogodbeno dogovorjenih obveznosti za letošnje leto in časa za poplačilo dolgov ni več veliko. Ta teden je Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev znova opozorila poslance državnega zbora, premierja in predsednika republike, da je zastoj že povzročil dolgotrajno škodo. O tej težavi so v ponedeljek razpravljali tudi v državnem zboru.

Slovenski filmski ustvarjalci so opozorili, da je k blokadi javnega sofinanciranja kinematografije prispevala poteza prejšnje vlade, ki je državne subvencije kinematografiji prekvalificirala v investicije, sedanja vlada pa kljub zavzemanju za debirokratizacijo z novo prakso nadaljuje, čeprav ima vso pravno podlago, da bi z njo, če bi želela, prekinila. Klemen Dvornik, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev:

Ne glede na to, kaj je razlog, ki nam ga politika podaja nazaj, češ da je bilo treba procesno najti načine, je v resnici tako, da ne moremo zastati za devet mesecev; take stvari je treba rešiti v mesecu, dveh. Maja, ko so se začele resne težave z ustavljanjem vseh procedur, smo razumeli, da je nastopila epidemija in da so se prioritete spremenile, vendar se je vmes situacija že izboljšala, postopki so bili izpeljani, tudi proračun je bil sprejet. Danes ne obstaja nobena ovira, da sredstva ne bi bila izplačana, ker gre za življenja ljudi, ki ne morejo kupiti hrane zase in za svoje otroke; nastopile so bazične preživetvene težave.

Treba je poudariti, da se je prekvalifikacija subvencij v investicije zgodila nenapovedano, brez javne razprave in razgrnitve mnenj o tem, kako utegne poseči v sistem neodvisnih filmskih producentov. Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar:

Z našega stališča je skladno z zakonom pristojna institucija Slovenski filmski center, ki odloča o izbiri projektov na področju filma. Nove birokratske ovire, ki so nastopile zaradi uvrščanja filmov v nacionalne razvojne programe, sodijo v pristojnost ministrstva za finance, ki je verjetno pravi naslov za interpretacijo te zakonodaje. Mi pa menimo, da je filmski center skladno z zakonom avtonomna institucija in da odločanje katerega koli organa doslej ni bilo potrebno in tudi v nadaljevanju brez sprememb zakona ni potrebno.

Kot opozarjajo filmarji, trenutna praksa suspendira zakon o Slovenskem filmskem centru; utegne pa biti tudi v neskladju z zakonoma o upravnem postopku in javnih naročilih, saj filmska dejavnost ne deluje z javnimi naročili določene storitve ali blaga, temveč na podlagi javnih razpisov. Na ponedeljkovi seji državnega zbora sta svoj pogled na problem predstavila ministra za kulturo ter finance, Vasko Simoniti in Andrej Šircelj.

Še enkrat bi rekel, da je v tem časovnem loku bilo vendarle nekaj novih sprememb, prišlo je do nove spremembe v letu 2020 pod prejšnjim ministrom, ki so očitno smatrali, da mora iti po tej poti na vlado in v več kosih in v opredelitvi vsakega filma posebej. Zaradi tega menim, da je prišlo do določenih zaostankov in, kot sem rekel, 9. oktobra smo to posredovali ponovno na generalni sekretariat vlade, da uvrsti na dnevni red.
Vasko Simoniti

Meni natančni podatki o teh blokadah ali ne blokadah in tako naprej … seveda marsikaj se sliši, dobim tudi pismo in tako naprej. Vendar tukaj je seveda za to odgovorno resorno ministrstvo.
Andrej Šircelj

Tako se odgovornosti izmikata ministra Simoniti in Šircelj. Zakaj gradiva vlada še ni obravnavala, pa je na seji državnega zbora pojasnjeval notranji minister Aleš Hojs. Hojs namreč vodi odbor za državno ureditev in javne zadeve, ki je zadolžen za to, da gradiva, ki jih predlagajo ministrstva, vlada čim prej obravnava:

Zdaj nedvomno bo neko sito na koncu bodisi ta odbor, bodisi pravzaprav ta odbor ni sito. Na koncu je sito vendarle vlada, ne glede na vse podpisane pogodbe, kajti zavedati se moramo, da tudi za te konkretne filme na koncu prispeva denar vlada, torej gre iz državnega proračuna. In tako, kot se je zgodilo v prvi fazi ali pa v spomladanskih zadržanjih začasnega izvajanja proračuna, ko je bilo zadržano financiranje tistim že podpisanim pogodbam, ki so na javnem razpisu dobile sofinanciranje za pluralizacijo medijev, pa se je kasneje vse skupaj sprostilo. Sem prepričan, da se bo tudi tukaj zadeva relativno v kratkem obdobju uredila. Govorimo o sami sprostitvi.

 Trenutno na vladno obravnavo čaka 31 filmskih projektov, nekateri med njimi so že posneti in so že doživeli uspešne mednarodne premiere. Za katere projekte gre, je objavljeno na spletni strani vlade, v rubriki »gradiva v obravnavi«.

Projekti imajo skupno vrednost 30 milijonov evrov, medtem ko je javno sofinanciranje s strani Filmskega centra približno 10-odstotno. Večina sredstev je zagotovljena iz drugih virov.

Odprto ostaja vprašanje, zakaj vlada z odločanjem tako dolgo odlaša in zakaj ne odstopi od odločanja o posameznih filmih, saj je prav v ta namen pred desetletjem ustanovila Slovenski filmski center, kjer neodvisni producenti prijavljajo projekte na javne razpise avtonomne agencije, kjer o njih odločajo strokovne komisije. Neodgovorjeni sta še vprašanji, ali prekvalificiranje slovenske kinematografije iz nepovratnih subvencij v investicije države pomeni korak nazaj v sistem državnega producentstva, kot smo ga poznali v prejšnji skupni državi, in ali tak način odločanja odpira vrata preventivni cenzuri, saj vlada z njim dobiva možnost, da zavrne ustvarjanje določenega filma, teme ali filmskih avtorjev in avtoric.


10.12.2021

Zgodba z zahodne strani

"Zgodba z zahodne strani sta Steven Spielberg in Holivud v najboljši formi"


10.12.2021

Jezdeci pravice

"Na začetku je bilo ukradeno kolo … Na koncu pa iskriv strelski spopad, ki se ga ne bi sramoval niti Guy Ritchie, medtem ko bi bilo za Quentina Tarantina najbrž vendarle premalo krvi"


10.12.2021

Filmski trakovi iz Beograda prispeli v Ljubljano, toda njihove dolge poti domov še ni konec

Začenjamo z zgodbo o slovenski filmski dediščini, ki je v zadnjih dneh požela široko pozornost. To je zgodba o tem, kako so se filmski trakovi, ki jih je dolga desetletja hranila Jugoslovanska kinoteka v Beogradu, po dolgi poti »vrnili domov«, kjer smo jih sprejeli odprtih rok. Mediji smo v navdušenju skorajda pozabili dodati, da se teh 13 filmov, ki smo jih leta 1968 predali v varstvo, ker nismo mogli hraniti zelo gorljivega nitratnega traku, ne vrača zgolj v Arhiv republike Slovenije, marveč ta pridobitev pomeni veliko več. V tej zgodbi je pomembno predvsem to, da se vračajo negativi, ki so izvirni in najboljši zapis filmske slike in zvoka. Trakove bo mogoče digitalno restavrirati in jih narediti digitalno dostopne v izvirni kakovosti, kot jo sodobni gledalci tudi pričakujejo. Več v pogovoru z Nerino Kocjančič s Slovenskega filmskega centra.


10.12.2021

Nemogoče figure in druge zgodbe I.

V nedeljo se je končal 18. Mednarodni festival animiranega filma, Animateka, ki je letos postregel z več kot 350 filmi, v glavnem kratkimi in nekaj celovečerci. Večer pred tem je zaznamovala Animatekina tradicionalna sklepna prireditev. Nagrado Mladi talent je prejela britanska produkcija Noč žive groze, v kateri električni mrk strašljivo zmoti spalno rutino. Otroška žirija je s slonom nagradila švicarsko animacijo Izumiti manj o severni medvedki, ki se zaradi globalnega segrevanja preseli v Zürich. Nagrado občinstva so namenili Babičinemu seksualnemu življenju domače avtorice Urške Djukić, ki ilustrira pričevanja žensk o vlogi spolnih služkinj svojim soprogom. Velika nagrada mednarodne žirije pa je šla v roke poljske animatorke Marte Pajek za film Nemogoče figure in druge zgodbe I.


09.12.2021

Razstava Odjuga spodbuja razmislek o dojemanju pripadnosti in identitete

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani danes odpirajo razstavo ODJUGA: Zgodba o identitetah na prepihu. Osrednja tema so zgodbe ljudi, ki so se po drugi vojni preselili v Slovenijo iz drugih delov Jugoslavije. Razstava je v okviru štiriletnega evropskega projekta Identiteta na prepihu nastajala od jeseni 2019, in jo je zasnovala takratna direktorica muzeja Kaja Širok, po njenem odhodu pa sta jo izpeljali kustosinji Corinne Brenko in Urška Purg. Cilj razstave je spodbuditi razmislek o lastnih predstavah o pripadnosti in identiteti, saj je tudi zgodovina Slovencev in sploh prostora naše države časovni redosled nenehnih migracij. Soavtorica razstave Corinne Brenko je poudarila, da so s sodelovanjem udeležencev poskušali soustvariti zgodbo razstave, ozavestiti življenje predmetov v muzejskem prostoru in kako lahko v javnem prostoru razumemo osebne zgodbe. Razstava bo odprta do 1. maja prihodnje leto.


08.12.2021

Monografija Zbirka Primoža Premzla javnosti približa zasebno zbirko, avtor pa razmišlja tudi o psihološko-socioloških vidikih zbirateljstva

Lanskoletni Schwentnerjev nagrajenec Mariborčan Primož Premzl je cenjen založnik, galerist in zbiratelj domoznanskega gradiva. Navdihuje in izziva ga zgodovina Maribora in širšega štajerskega okolja. S svojim več desetletnim delom je pomembno sooblikoval slovensko kulturno zakladnico, ki jo zdaj dopolnjuje še z izdajo knjige o svoji bogati domoznanski zbirki. Knjiga Zbirka Primoža Premzla je poskus predstavitve zasebne zbirke javnosti, avtor pa v njej razmišlja tudi o psihološko-socioloških vidikih zbirateljstva in zgodovini te dejavnosti.


08.12.2021

Agamben: Moč misli

Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel predstavnike sodobne filozofske misli deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer.


04.12.2021

Schwentnejeva nagrada Pavletu Učakarju

Otroške slikanice in njihove ilustracije so prvi most v domišljijski svet otrok. Podobe v slikanicah prenašajo izročilo, pripovedke, pravljice in mite, ki so nas napisali. Schwentnerjeva nagrada, ki jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS na knjižnem sejmu podeljuje kot najvišje priznanje stroke za življenjsko delo na področju založništva, gre v roke slikarju in dolgoletnemu likovnemu uredniku za otroški in mladinski program pri Mladinski knjigi Pavletu Učakarju. Pavle Učakar je več kot 40 let deloval kot likovni urednik otroškega in mladinskega programa največje založbe. V desetletjih pred lansko upokojitvijo je bdel nad izjemnim opusom slikanic in drugih ilustriranih knjig ter neizbrisno zaznamoval sceno slovenskih ilustratork in ilustratorjev. Sodeloval je pri več kot 2500 naslovih.


01.12.2021

Slovenijo bo na 59. beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše

Slovenijo bo na 59. beneškem bienalu, ki bo potekal od 23. aprila do 27. novembra 2022, zastopal akademski slikar Marko Jakše. Beneški bienale bo poudaril domišljijske transformacije, snovne in nesnovne, za današnji trenutek Prešernov nagrajenc Marko Jakše s svojimi domiselnimi deli že več kot tri desetletja vznemirja javnost. S prepoznavnimi figuralnimi in krajinskimi motivi je namreč ustvaril skrivnosten likovni univerzum, v katerem se prepleta sanjsko in realno, lirično in pripovedno, arhaično in sodobno. Pomočnik direktorja Moderne galerije v Ljubljani in kustos Robert Simonišek napoveduje, da bo Jakšetova razstava vključevala platna iz različnih obdobij.


26.11.2021

Intervju s Panahom Panahijem

Mednarodna žirija 32. Ljubljanskega mednarodnega filmskega Liffa je vodomca namenila celovečernemu igranemu prvencu iranskega režiserja Panaha Panahija Pohodi plin! in zapisala, da film s pretanjenim smislom za humor portretira iransko družino ob slovesu od sina, preden ta postane številka v statistiki migrantov. Režiser je napovedal udeležbo na podelitvi nagrad, vendar so njegov let iz Teherana v zadnjem hipu odpovedali. S prijazno pomočjo ljubljanskega Cankarjevega doma in prevajalcev, Aleksandre Zibelnik Badii in Mehyarja Badiija Azandahija, smo Panaha Panahija poklicali v iransko prestolnico in z njim posneli intervju. Panah Panahi se je rodil leta 1984 v Teheranu in na tamkajšnji univerzi študiral film. Pozneje je delal kot fotograf na snemanjih, pomočnik snemalca in pomočnik režije. Pohodi plin! je njegov prvi celovečerec, pri katerem je, kot je povedal, v postprodukciji sodeloval njegov oče, legendarno ime iranske in svetovne kinematografije ter nagrajenec najuglednejših festivalov Jafar Panahi, ki so ga v domovini pred desetletjem zaprli in mu prepovedali filmsko ustvarjanje.


25.11.2021

O Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo in še o kom oziroma čem

Ministrstvo za kulturo je 17. septembra objavilo nelektoriran osnutek Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2021-2028, javna razprava je trajala mesec dni. Na ministrstvu poslanstvo dokumenta vidijo v tem, da se slovenska kultura uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance doma in v svetu. Kritiki mu očitajo zastarel pogled na kulturni resor, celo potiskanje kulture v vlogo ideološke propagande, pa tudi prepuščanje nekaterih področij izključno trgu. Različne poglede je sprožil tudi predlog opredelitve Mladinske knjige Trgovine kot strateške državne naložbe, z odobravanjem pa sta bili sprejeti krepitev sredstev za založništvo in vključitev vizualnih umetnosti. Preden pa bosta o osnutku rekla svoje Vlada Republike Slovenije in Državni zbor, bodo o njem v živo razpravljali gosti v Studiu ob 17.00: predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc, profesor založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti in pisatelj dr. Andrej Blatnik ter strokovni vodja društva Asociacija Tadej Meserko. Marko Golja, ki pripravlja oddajo, je povabil tudi ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, vendar ni dobil nobenega pojasnila, zakaj ministra ne bo. Nikar ne zamudite.


Stran 35 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov