Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V literarnih oddajah izstopajo razmisleki o življenju in smrti, o ljubezni in ustvarjanju, o dobrem in zlem.
Britanski pisatelj Roald Dahl je znan predvsem po leposlovju za mlajše bralce, pisal pa je tudi hudomušne, a neredko mračne zgodbe za odrasle. Ob 30. obletnici njegove smrti se ga bomo spomnili z nizom novembrskih Humoresk tega tedna, začeli pa bomo s prvim delom zgodbe iz leta 1959 William in Mary. Prevedla jo je Ana Barič Moder, dramatizirala Tesa Drev Juh, interpretirali pa jo bodo igralci Darja Reichman, Milan Štefe in Matej Recer. Oddajo je leta 2016 režiral Jože Valentič.
Na dan spomina na mrtve se bomo v oddaji Spomini, pisma in potopisi z velikim Tonetom Pavčkom poklonili življenju in ustvarjanju. »Potem, ko se človek sam v sebi sooči s smrtjo, potem ko je v njem zbranih vedno več smrti sorodnikov, prijateljev, znancev, ko se tišina smrti začne razblinjati in spreminjati v govor z njimi, ki so odšli na ono stran, da bi bili tudi tu, v nas samih prisotni, potem veš, da je tudi v smrti – življenje,« je zapisal v spominsko-refleksivnem zapisu Dvoje živih. Z oddajo se spominjamo tudi igralca Milana Štefeta in radijskega režiserja Jožeta Valentiča.
Ljubezenska zveza se pogosto ne dotika samo dveh ali več vpletenih oseb, temveč si jo deloma lasti tudi okolica, nam v knjigi Ljubezen je zelo precenjena sporoča francoska pisateljica Brigitte Giraud. Njen Literarni portret je z odlomki iz zgodb Leto pričakovanja, Te že pogrešam in Čas je minil pripravila Urša Jernejc, poleg Tanje Ahlin tudi prevajalka odlomkov. Interpretirala jih bo Maja Blagovič, režija: Alen Jelen.
Italijanski pisatelj, semiotik in medievalist Umberto Eco je razmišljal, da se je književnost v svoji zgodovini izčrpala in da novo v njej ni več mogoče; možno je le ponavljanje, iz drobcev prejšnje literature pa nastajajo nove kombinacije, kar vzpostavlja dialog literature z literaturo. Oddajo je z odlomki iz romanov Ime rože, Foucaultovo nihalo in Baodolino v prevodih Srečka Fišerja in Vasja Bratina pripravil Marjan Kovačevič Beltram, interpretiral jih je igralec Branko Jordán, režiser Alen Jelen.
Pri britanski televizijski hiši BBC so pred časom po Shakespearjevih zgodovinskih dramah posneli nadaljevanko Votla krona. Predvajala jo je tudi Televizija Slovenija in hkrati poskrbela, da so drame o Rihardu II. in III. ter Henriku IV., V. in VI. pol stoletja po prvem prevodu v slovenščino dobile novo jezikovno podobo. Prevajanje so zaupali Barbari Krével, ki v oddaji tudi razlaga o svojem 'spopadanju' s Shakespearjem. Literarni večer je pripravila Dušanka Zabukovec, v njej bodo nastopili igralci Aleš Valič, Matej Puc, Branko Jordán in Tone Gogala, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden ter režiser Jože Valentič.
Dennis O'Driscoll ni bil le uveljavljen irski pesnik in znamenit kritik, predvsem je bil izjemen ljubitelj in poznavalec poezije. O poeziji in pesnikih, njihovi družbeni vlogi, pa tudi o svoji lastni pesniški poetiki je v pogovoru za naš radio leta 2011, le dobro leto pred smrtjo, pripovedoval Tini Kozin.
Avstrijski pisatelj Robert Musil, rojen leta 1880 v Celovcu, je svoje življenjsko delo Mož brez posebnosti pisal kar tri desetletja, a mu ga ni uspelo dokončati. V roman je vključil ogromno tem in motivov, celota pa naj bi po besedah prevajalca Janeza Gradišnika »podala duhovno in stvarno podobo njegove dobe«. V ospredju je vprašanje dobrega in zla, tudi v poglavju Družina v dvoje.
Letošnji 29. natečaj Radia Slovenija za kratko zgodbo, najstarejši v Sloveniji, je prinesel veliko odličnih zgodb. Odkupljene in nagrajene se bodo prihodnji teden zvrstile v oddaji Literarni nokturno. Več o tem pa jutri v posebnem napovedniku.
Literarne oddaje med 1. in 7. novembrom 2020
Nedelja, 1. november
14.05 Humoreska tega tedna: Roald Dahl: William in Mary
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Tone Pavček: Dvoje živih
22.05 Literarni portret: Brigitte Giraud
23.50 Literarni nokturno: Sorj Chalandon: Očetov poklicPonedeljek, 2. november
23.50 Literarni nokturno: Ksenija Čuić Bratina: Rada bi bila vintageTorek, 3. november
21.00 Literarni večer: Umberto Eco in postmoderna
23.50 Literarni nokturno: Janez Grm: JojSreda, 4. november
11.05 Literarna matineja: Dennis O'Driscoll
23.50 Literarni nokturno: Branka Jelen Sidorovich: Povprečno (ne)srečnaČetrtek, 5. november
23.50 Literarni nokturno: Nadija Šuler: Zadnja priložnostPetek, 6. november
23.50 Literarni nokturno: Živa Škrlovnik:Sobota, 7. november
18.00 Izbrana proza: Robert Musil: Mož brez posebnosti
23.50 Literarni nokturno: Mirjam Gostinčar: Premene
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V literarnih oddajah izstopajo razmisleki o življenju in smrti, o ljubezni in ustvarjanju, o dobrem in zlem.
Britanski pisatelj Roald Dahl je znan predvsem po leposlovju za mlajše bralce, pisal pa je tudi hudomušne, a neredko mračne zgodbe za odrasle. Ob 30. obletnici njegove smrti se ga bomo spomnili z nizom novembrskih Humoresk tega tedna, začeli pa bomo s prvim delom zgodbe iz leta 1959 William in Mary. Prevedla jo je Ana Barič Moder, dramatizirala Tesa Drev Juh, interpretirali pa jo bodo igralci Darja Reichman, Milan Štefe in Matej Recer. Oddajo je leta 2016 režiral Jože Valentič.
Na dan spomina na mrtve se bomo v oddaji Spomini, pisma in potopisi z velikim Tonetom Pavčkom poklonili življenju in ustvarjanju. »Potem, ko se človek sam v sebi sooči s smrtjo, potem ko je v njem zbranih vedno več smrti sorodnikov, prijateljev, znancev, ko se tišina smrti začne razblinjati in spreminjati v govor z njimi, ki so odšli na ono stran, da bi bili tudi tu, v nas samih prisotni, potem veš, da je tudi v smrti – življenje,« je zapisal v spominsko-refleksivnem zapisu Dvoje živih. Z oddajo se spominjamo tudi igralca Milana Štefeta in radijskega režiserja Jožeta Valentiča.
Ljubezenska zveza se pogosto ne dotika samo dveh ali več vpletenih oseb, temveč si jo deloma lasti tudi okolica, nam v knjigi Ljubezen je zelo precenjena sporoča francoska pisateljica Brigitte Giraud. Njen Literarni portret je z odlomki iz zgodb Leto pričakovanja, Te že pogrešam in Čas je minil pripravila Urša Jernejc, poleg Tanje Ahlin tudi prevajalka odlomkov. Interpretirala jih bo Maja Blagovič, režija: Alen Jelen.
Italijanski pisatelj, semiotik in medievalist Umberto Eco je razmišljal, da se je književnost v svoji zgodovini izčrpala in da novo v njej ni več mogoče; možno je le ponavljanje, iz drobcev prejšnje literature pa nastajajo nove kombinacije, kar vzpostavlja dialog literature z literaturo. Oddajo je z odlomki iz romanov Ime rože, Foucaultovo nihalo in Baodolino v prevodih Srečka Fišerja in Vasja Bratina pripravil Marjan Kovačevič Beltram, interpretiral jih je igralec Branko Jordán, režiser Alen Jelen.
Pri britanski televizijski hiši BBC so pred časom po Shakespearjevih zgodovinskih dramah posneli nadaljevanko Votla krona. Predvajala jo je tudi Televizija Slovenija in hkrati poskrbela, da so drame o Rihardu II. in III. ter Henriku IV., V. in VI. pol stoletja po prvem prevodu v slovenščino dobile novo jezikovno podobo. Prevajanje so zaupali Barbari Krével, ki v oddaji tudi razlaga o svojem 'spopadanju' s Shakespearjem. Literarni večer je pripravila Dušanka Zabukovec, v njej bodo nastopili igralci Aleš Valič, Matej Puc, Branko Jordán in Tone Gogala, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden ter režiser Jože Valentič.
Dennis O'Driscoll ni bil le uveljavljen irski pesnik in znamenit kritik, predvsem je bil izjemen ljubitelj in poznavalec poezije. O poeziji in pesnikih, njihovi družbeni vlogi, pa tudi o svoji lastni pesniški poetiki je v pogovoru za naš radio leta 2011, le dobro leto pred smrtjo, pripovedoval Tini Kozin.
Avstrijski pisatelj Robert Musil, rojen leta 1880 v Celovcu, je svoje življenjsko delo Mož brez posebnosti pisal kar tri desetletja, a mu ga ni uspelo dokončati. V roman je vključil ogromno tem in motivov, celota pa naj bi po besedah prevajalca Janeza Gradišnika »podala duhovno in stvarno podobo njegove dobe«. V ospredju je vprašanje dobrega in zla, tudi v poglavju Družina v dvoje.
Letošnji 29. natečaj Radia Slovenija za kratko zgodbo, najstarejši v Sloveniji, je prinesel veliko odličnih zgodb. Odkupljene in nagrajene se bodo prihodnji teden zvrstile v oddaji Literarni nokturno. Več o tem pa jutri v posebnem napovedniku.
Literarne oddaje med 1. in 7. novembrom 2020
Nedelja, 1. november
14.05 Humoreska tega tedna: Roald Dahl: William in Mary
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Tone Pavček: Dvoje živih
22.05 Literarni portret: Brigitte Giraud
23.50 Literarni nokturno: Sorj Chalandon: Očetov poklicPonedeljek, 2. november
23.50 Literarni nokturno: Ksenija Čuić Bratina: Rada bi bila vintageTorek, 3. november
21.00 Literarni večer: Umberto Eco in postmoderna
23.50 Literarni nokturno: Janez Grm: JojSreda, 4. november
11.05 Literarna matineja: Dennis O'Driscoll
23.50 Literarni nokturno: Branka Jelen Sidorovich: Povprečno (ne)srečnaČetrtek, 5. november
23.50 Literarni nokturno: Nadija Šuler: Zadnja priložnostPetek, 6. november
23.50 Literarni nokturno: Živa Škrlovnik:Sobota, 7. november
18.00 Izbrana proza: Robert Musil: Mož brez posebnosti
23.50 Literarni nokturno: Mirjam Gostinčar: Premene
Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Vsebine Programa Ars
"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.
Neveljaven email naslov