Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V literarnih oddajah izstopajo razmisleki o življenju in smrti, o ljubezni in ustvarjanju, o dobrem in zlem.
Britanski pisatelj Roald Dahl je znan predvsem po leposlovju za mlajše bralce, pisal pa je tudi hudomušne, a neredko mračne zgodbe za odrasle. Ob 30. obletnici njegove smrti se ga bomo spomnili z nizom novembrskih Humoresk tega tedna, začeli pa bomo s prvim delom zgodbe iz leta 1959 William in Mary. Prevedla jo je Ana Barič Moder, dramatizirala Tesa Drev Juh, interpretirali pa jo bodo igralci Darja Reichman, Milan Štefe in Matej Recer. Oddajo je leta 2016 režiral Jože Valentič.
Na dan spomina na mrtve se bomo v oddaji Spomini, pisma in potopisi z velikim Tonetom Pavčkom poklonili življenju in ustvarjanju. »Potem, ko se človek sam v sebi sooči s smrtjo, potem ko je v njem zbranih vedno več smrti sorodnikov, prijateljev, znancev, ko se tišina smrti začne razblinjati in spreminjati v govor z njimi, ki so odšli na ono stran, da bi bili tudi tu, v nas samih prisotni, potem veš, da je tudi v smrti – življenje,« je zapisal v spominsko-refleksivnem zapisu Dvoje živih. Z oddajo se spominjamo tudi igralca Milana Štefeta in radijskega režiserja Jožeta Valentiča.
Ljubezenska zveza se pogosto ne dotika samo dveh ali več vpletenih oseb, temveč si jo deloma lasti tudi okolica, nam v knjigi Ljubezen je zelo precenjena sporoča francoska pisateljica Brigitte Giraud. Njen Literarni portret je z odlomki iz zgodb Leto pričakovanja, Te že pogrešam in Čas je minil pripravila Urša Jernejc, poleg Tanje Ahlin tudi prevajalka odlomkov. Interpretirala jih bo Maja Blagovič, režija: Alen Jelen.
Italijanski pisatelj, semiotik in medievalist Umberto Eco je razmišljal, da se je književnost v svoji zgodovini izčrpala in da novo v njej ni več mogoče; možno je le ponavljanje, iz drobcev prejšnje literature pa nastajajo nove kombinacije, kar vzpostavlja dialog literature z literaturo. Oddajo je z odlomki iz romanov Ime rože, Foucaultovo nihalo in Baodolino v prevodih Srečka Fišerja in Vasja Bratina pripravil Marjan Kovačevič Beltram, interpretiral jih je igralec Branko Jordán, režiser Alen Jelen.
Pri britanski televizijski hiši BBC so pred časom po Shakespearjevih zgodovinskih dramah posneli nadaljevanko Votla krona. Predvajala jo je tudi Televizija Slovenija in hkrati poskrbela, da so drame o Rihardu II. in III. ter Henriku IV., V. in VI. pol stoletja po prvem prevodu v slovenščino dobile novo jezikovno podobo. Prevajanje so zaupali Barbari Krével, ki v oddaji tudi razlaga o svojem 'spopadanju' s Shakespearjem. Literarni večer je pripravila Dušanka Zabukovec, v njej bodo nastopili igralci Aleš Valič, Matej Puc, Branko Jordán in Tone Gogala, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden ter režiser Jože Valentič.
Dennis O'Driscoll ni bil le uveljavljen irski pesnik in znamenit kritik, predvsem je bil izjemen ljubitelj in poznavalec poezije. O poeziji in pesnikih, njihovi družbeni vlogi, pa tudi o svoji lastni pesniški poetiki je v pogovoru za naš radio leta 2011, le dobro leto pred smrtjo, pripovedoval Tini Kozin.
Avstrijski pisatelj Robert Musil, rojen leta 1880 v Celovcu, je svoje življenjsko delo Mož brez posebnosti pisal kar tri desetletja, a mu ga ni uspelo dokončati. V roman je vključil ogromno tem in motivov, celota pa naj bi po besedah prevajalca Janeza Gradišnika »podala duhovno in stvarno podobo njegove dobe«. V ospredju je vprašanje dobrega in zla, tudi v poglavju Družina v dvoje.
Letošnji 29. natečaj Radia Slovenija za kratko zgodbo, najstarejši v Sloveniji, je prinesel veliko odličnih zgodb. Odkupljene in nagrajene se bodo prihodnji teden zvrstile v oddaji Literarni nokturno. Več o tem pa jutri v posebnem napovedniku.
Literarne oddaje med 1. in 7. novembrom 2020
Nedelja, 1. november
14.05 Humoreska tega tedna: Roald Dahl: William in Mary
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Tone Pavček: Dvoje živih
22.05 Literarni portret: Brigitte Giraud
23.50 Literarni nokturno: Sorj Chalandon: Očetov poklicPonedeljek, 2. november
23.50 Literarni nokturno: Ksenija Čuić Bratina: Rada bi bila vintageTorek, 3. november
21.00 Literarni večer: Umberto Eco in postmoderna
23.50 Literarni nokturno: Janez Grm: JojSreda, 4. november
11.05 Literarna matineja: Dennis O'Driscoll
23.50 Literarni nokturno: Branka Jelen Sidorovich: Povprečno (ne)srečnaČetrtek, 5. november
23.50 Literarni nokturno: Nadija Šuler: Zadnja priložnostPetek, 6. november
23.50 Literarni nokturno: Živa Škrlovnik:Sobota, 7. november
18.00 Izbrana proza: Robert Musil: Mož brez posebnosti
23.50 Literarni nokturno: Mirjam Gostinčar: Premene
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V literarnih oddajah izstopajo razmisleki o življenju in smrti, o ljubezni in ustvarjanju, o dobrem in zlem.
Britanski pisatelj Roald Dahl je znan predvsem po leposlovju za mlajše bralce, pisal pa je tudi hudomušne, a neredko mračne zgodbe za odrasle. Ob 30. obletnici njegove smrti se ga bomo spomnili z nizom novembrskih Humoresk tega tedna, začeli pa bomo s prvim delom zgodbe iz leta 1959 William in Mary. Prevedla jo je Ana Barič Moder, dramatizirala Tesa Drev Juh, interpretirali pa jo bodo igralci Darja Reichman, Milan Štefe in Matej Recer. Oddajo je leta 2016 režiral Jože Valentič.
Na dan spomina na mrtve se bomo v oddaji Spomini, pisma in potopisi z velikim Tonetom Pavčkom poklonili življenju in ustvarjanju. »Potem, ko se človek sam v sebi sooči s smrtjo, potem ko je v njem zbranih vedno več smrti sorodnikov, prijateljev, znancev, ko se tišina smrti začne razblinjati in spreminjati v govor z njimi, ki so odšli na ono stran, da bi bili tudi tu, v nas samih prisotni, potem veš, da je tudi v smrti – življenje,« je zapisal v spominsko-refleksivnem zapisu Dvoje živih. Z oddajo se spominjamo tudi igralca Milana Štefeta in radijskega režiserja Jožeta Valentiča.
Ljubezenska zveza se pogosto ne dotika samo dveh ali več vpletenih oseb, temveč si jo deloma lasti tudi okolica, nam v knjigi Ljubezen je zelo precenjena sporoča francoska pisateljica Brigitte Giraud. Njen Literarni portret je z odlomki iz zgodb Leto pričakovanja, Te že pogrešam in Čas je minil pripravila Urša Jernejc, poleg Tanje Ahlin tudi prevajalka odlomkov. Interpretirala jih bo Maja Blagovič, režija: Alen Jelen.
Italijanski pisatelj, semiotik in medievalist Umberto Eco je razmišljal, da se je književnost v svoji zgodovini izčrpala in da novo v njej ni več mogoče; možno je le ponavljanje, iz drobcev prejšnje literature pa nastajajo nove kombinacije, kar vzpostavlja dialog literature z literaturo. Oddajo je z odlomki iz romanov Ime rože, Foucaultovo nihalo in Baodolino v prevodih Srečka Fišerja in Vasja Bratina pripravil Marjan Kovačevič Beltram, interpretiral jih je igralec Branko Jordán, režiser Alen Jelen.
Pri britanski televizijski hiši BBC so pred časom po Shakespearjevih zgodovinskih dramah posneli nadaljevanko Votla krona. Predvajala jo je tudi Televizija Slovenija in hkrati poskrbela, da so drame o Rihardu II. in III. ter Henriku IV., V. in VI. pol stoletja po prvem prevodu v slovenščino dobile novo jezikovno podobo. Prevajanje so zaupali Barbari Krével, ki v oddaji tudi razlaga o svojem 'spopadanju' s Shakespearjem. Literarni večer je pripravila Dušanka Zabukovec, v njej bodo nastopili igralci Aleš Valič, Matej Puc, Branko Jordán in Tone Gogala, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden ter režiser Jože Valentič.
Dennis O'Driscoll ni bil le uveljavljen irski pesnik in znamenit kritik, predvsem je bil izjemen ljubitelj in poznavalec poezije. O poeziji in pesnikih, njihovi družbeni vlogi, pa tudi o svoji lastni pesniški poetiki je v pogovoru za naš radio leta 2011, le dobro leto pred smrtjo, pripovedoval Tini Kozin.
Avstrijski pisatelj Robert Musil, rojen leta 1880 v Celovcu, je svoje življenjsko delo Mož brez posebnosti pisal kar tri desetletja, a mu ga ni uspelo dokončati. V roman je vključil ogromno tem in motivov, celota pa naj bi po besedah prevajalca Janeza Gradišnika »podala duhovno in stvarno podobo njegove dobe«. V ospredju je vprašanje dobrega in zla, tudi v poglavju Družina v dvoje.
Letošnji 29. natečaj Radia Slovenija za kratko zgodbo, najstarejši v Sloveniji, je prinesel veliko odličnih zgodb. Odkupljene in nagrajene se bodo prihodnji teden zvrstile v oddaji Literarni nokturno. Več o tem pa jutri v posebnem napovedniku.
Literarne oddaje med 1. in 7. novembrom 2020
Nedelja, 1. november
14.05 Humoreska tega tedna: Roald Dahl: William in Mary
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Tone Pavček: Dvoje živih
22.05 Literarni portret: Brigitte Giraud
23.50 Literarni nokturno: Sorj Chalandon: Očetov poklicPonedeljek, 2. november
23.50 Literarni nokturno: Ksenija Čuić Bratina: Rada bi bila vintageTorek, 3. november
21.00 Literarni večer: Umberto Eco in postmoderna
23.50 Literarni nokturno: Janez Grm: JojSreda, 4. november
11.05 Literarna matineja: Dennis O'Driscoll
23.50 Literarni nokturno: Branka Jelen Sidorovich: Povprečno (ne)srečnaČetrtek, 5. november
23.50 Literarni nokturno: Nadija Šuler: Zadnja priložnostPetek, 6. november
23.50 Literarni nokturno: Živa Škrlovnik:Sobota, 7. november
18.00 Izbrana proza: Robert Musil: Mož brez posebnosti
23.50 Literarni nokturno: Mirjam Gostinčar: Premene
Včeraj se je v Palermu začela mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Na tej platformi, ki jo je leta 1955 ustanovil Mednarodni svet, takrat še pod okriljem UNESCa, si radijske postaje izmenjajo izbrane nove posnetke del sodobnih skladateljev, delegati sodelujočih postaj pa izbirajo najbolj prepričljive med njimi. Radio Slovenija tokrat predstavlja koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žurája, s tribune pa poroča letošnji delegat Primož Trdan.
NAPOVED: V Slovenskem etnografskem muzeju nocoj ob 18. uri odpirajo razstavo Plečnikova Lectarija. S Plečnikom in njegovo Lectarijo, ki je tik pred drugo svetovno vojno zaživela na Kongresnem trgu, je povezana tudi Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Oba ambienta bosta odslej na ogled na stalni razstavi.
Na smrt velikega književnika Borisa Pahorja so se odzvali tudi njegovi sodelavci in prijatelji. Nekaj njihovih misli je zbral Gregor Podlogar.
Prihodnji teden se v Izoli začenja 18. Kino otok, festival mednarodnega avtorskega filma, ki se po dveh letih prilagojenih epidemijskih izdaj tudi vrača v svoj tradicionalni termin: prvi teden junija. Festival letos prinaša filme iz Madžarske, Kanade in Ukrajine, Belorusije, Italije, Škotske, Francije, Malte, Indije, Hrvaške, Srbije, Kolumbije in drugih držav, v sredo pa ga bo odprl dokumentarni film Izginjanje, ki raziskuje osebno, družinsko, družbeno in politično zgodovino – in sodobnost – dvojezične avstrijske Koroške, kjer slovenskega jezika v javnih prostorih že dolgo ni več slišati.
Bo 75. zlato palmo spet prejel Šved Ruben Östlund ali pa bo šla ponovno v roke Romuna Cristiana Mungiuja? Jo bo dobil Poljak Jerzy Skolimowski?
Od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja, po vsej Sloveniji poteka arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Gre za eno redkih priložnosti, ki omogočajo izkušnjo, da ljudje v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. Tema letošnjega festivala je "Arhitektura v novi realnosti".
Dokumentarec raziskuje burno zgodovino zapuščenega koncertnega klavirja, čigar domovanje je po nenavadnem spletu naključi že več kot 60 let prav dramski studio 01 Radia Slovenija. Strniši je ta koncertni Bösendorfer naposled predstavljal vir obsežnega navdiha. Na njem je ustvaril album z istoimenskim naslovom, z njega odpihnil prah, ki je s tem vsaj delno razkril tudi tančine naše polpretekle zgodovine. V radiofonski jezik je esejska razmišljanja, sprva nastala pod redakcijsko zasnovo Marka Crnkoviča za spletno revijo Fokuspokus, prevedel režiser Klemen Markovčič. Tako je nastala samosvoja zvočna pripoved o tem resnično posebnem klavirju na Radiu Slovenija, ki pa je od premiere dokumentarca leta 2018 doživel tudi celovito prenovo za katero je v resnici najbolj zaslužna prav ta radiofonska raziskava. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Pripovedovalec – Renato Horvat Vodja pogovora – Klemen Markovčič Sogovornika – Matija Milčinski in Peter Hribar Interpret – Gorazd Logar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018
Srečanje, ki je obsegalo pet predavanj in ogled filma, je bilo posvečeno enemu od najbolj izstopajočih in najbolj plodovitih nemških intelektualcev svojega časa Siegfriedu Kracauerju (1889 – 1966). Povod pa je bil izid prevoda njegovega dela Ornamenti množice (Založba *cf, 2021), ki velja za njegovo najbolj vplivno delo. Siegfried Kracauer pri nas ni širše poznan mislec, in to navkljub dejstvu, da je prevod tega dela že četrta knjižna objava tega avtorja pri nas. Pred tem so izšle še knjižne objave: Filmska čitanka (Slovenska kinoteka, 2017), roman Ginster (CZ, 2014) in razprava Uslužbenci (Založba *cf, 2013). Krackauerjeva življenjska zgodba na samosvoj način uteleša zgodovino 20. stoletja in je močno vpliva tudi na njegovo delo. Prevajalka Anja Naglič je povedala, da je "Krackauerjevo življenje je tako zasebno kot poklicno potekalo v znamenju eksteritorialnosti, če si izraz sposodim kar pri njem samem. Kot jud je bil napol tujec v Nemčiji, kot nemški emigrant tujec v Franciji in v ZDA, in kar trikrat je začel svoje (poklicno) življenje na novo – leta 1921, ko se je iz arhitekta prelevil v novinarja, leta 1933 z begom iz Nemčije v Francijo in leta 1941 z begom v ZDA". Delo Ornament množice je izšlo leta 1963, v njem pa je avtor izbral 24 od nekaj sto esej, ki jih je napisal v času weimarske republike. V njih na interdisciplinarni način pretresa (moderno) življenje zgodnjega 20. stoletja in analizira pojave množične kulture. Vsak na svoj način so to osvetlili tudi vsi predavatelji na dogodku: Anja Naglič, Miloš Kosec, Magdalena Germek, Rok Vevar in Marko Jenko, ki je med drugim povedal: "Če se spomnite filma Plesalka v temi Larsa von Trierja, tu lahko začutite rojevanje glasbe iz zvokov stroja, iz ponavljajočih gibov. Tukaj se odpira polje ornamenta. Prav na tej točki, bi lahko rekli, da se nekaj osamosvaja – proces proizvajanja nečesa se pervertira, se ovije vase, je samo sebi namen. To je tisto, kar je tu ključno." In kot je Marko Jenko še zapisal v spremni besedi dela Ornament množice: "Ornament je bistven za bistvo. Je točka skupnega pogleda množice, kjer je množica, in to materialno, mnogo bolj iskrena, kot se ji morda zdi." Kracauerjeva misel – kar je potrdil tudi dogodek v Kinu Šiška – še danes precej intenzivno nagovarja teoretike in raziskovalce s področij sociologije, filozofije, sodobnega plesa, likovne umetnosti, arhitekture in filma.
Letizia Battaglia, (1935-2022) ni bila le fotografinja, predvsem je bila in hotela biti neodvisna in svobodna ženska, ki se je za pot fotoreporterke odločila razmeroma pozno, in še to ne po lastni izbiri. Ob končanem članku so jo vprašali, kje pa so fotografije? In tako se je začel počasen prehod od novičarke do kritične intelektualke, pogumne fotoreporterke, ki je čutila, da mora prizore s 50mm objektivom posneti od blizu. Tako v Italiji kot po svetu je postala prepoznavna zaradi fotografiranja žrtev mafije na italijanskem jugu.
Če Ivan Štrekelj ne bi bil gluh, bi bil gotovo vidna figura slovenske umetnosti, meni Petra Rezar, ki je z Matejo Breščak pripravila razstavo v Narodni galeriji, o umetniku pa je napisala tudi knjigo. Ustvarjal je predvsem realistične portrete in ženske akte, v njegovih delih pa slutimo zadržano izpoved nemoči, tišine in osamljenosti, preberemo v razstavnem besedilu. To velja tudi za naslovno podobo, kip z naslovom Poplava upodobitev utapljajoče se deklice, ki hlasta za zrakom. Mateja Breščak pove, da je razstava nastala v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Donirali so jim nekaj Štrekljevih del, ki so jih imeli v lasti, na razstavo pa so vključili tudi dvanajst opisov umetnin v znakovnem jeziku. Leta 1916 rojeni Štrekelj je bil tudi aktivist v krogu gluhih takratne organizacije v Juglaviji, sicer pa je najprej študiral v Beogradu, ko so po vojni ustanovili likovno akademijo v Ljubljani, pa se je vpisal v tretji letnik kiparstva. Med njegovimi profesorji najdemo velika imena slovenskega kiparstva, kot sta Frančišek Smerdu in Boris Kalin, ki ju je zaznamoval študij na zagrebški akademiji. Štirideset kipov, šestnajst del na papirju, ena oljna slika in fotografije javnih spomenikov in nagrobnikov bo na razstavi Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji na ogled do 2. oktobra.
Neveljaven email naslov