Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
Literarni teden bomo z oddajo Spomini, pisma in potopisi začeli v kuhinji Tavčarjeve domačije na Visokem v Poljanski dolini, kjer se je pripravljalo francosko župo, lincer torto, cimetove in šunkine nudle.
Na znameniti Tavčarjevi domačiji, kjer sta zakonca Ivan in Franja Tavčar živela 45 let, je bila med letoma 1887 in 1892 oskrbnica Ana Kalan, poročena Hafner. Njen vnuk Pavle Hafner je prek pripovedi tete Ančke in zapisanih virov, tudi kuharskih bukev spod peresa stare mame Ane, zapisal, kakšno je bilo življenje v kuhinji in način gospodarjenja kmečkega dvorca na Visokem, dodaja pa tudi svoje otroške spomine. Njegovo besedilo bo v Kuhinji na Visoški domačiji interpretiral Primož Pirnat.
Nedeljski Literarni portret namenjamo ameriški pisateljici Edith Wharton. Živela je med letoma 1862 in 1937 in napisala 44 knjig, med njimi dve zbirki »srhljivk«, v katerih izhaja iz pekla človeške narave in ne iz grozljivih situacij. Prijateljevala je z znanimi umetniki svojega časa - Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zbirala sredstva zanje. Za zasluge je bila odlikovana z legijo časti. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo v oddaji predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja v prevodu Rape Šuklje.
Z nedeljskim Literarnim nokturnom se bomo ob 210. obletnici rojstva spomnili največjega češkega romantičnega pesnika. Karel Hynek Mácha je bil, z besedami njegovega prevajalca Dušana Ludvika, nesrečen pesnik zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj. Njegovo najbolj znano delo je pesnitev Maj, za oddajo pa smo izbrali nekaj njegovih pesmi, ki so leta 1970 v prevodu Dušana Ludvika izšle v zbirki Lirika.
Petnajstega oktobra pred 90. leti se je rodil nigerijski pisatelj, pesnik, profesor in publicist Chinua Achebe. Otroštvo je kot pripadnik ljudstva Igbo preživel v mestu Ogidi na jugovzhodu Nigerije. Študiral je angleško književnost in se je že med študijem navdušil za preučevanje religij tradicionalnih afriških kultur. Pozornost je konec petdesetih zbudil z romanom Okonkvo oziroma Razpad; pozneje jih je napisal še več, med njimi imamo v slovenščino prevedena Božjo puščico in Mravljišča v savani. Že v prvem romanu je Achebe pisal o glavni temi svojega romanesknega opusa, o srečanju domače ibojske kulture s tujo, predvsem britansko kolonizatorsko. Pisal je v angleščini in zagovarjal uporabo »jezika kolonizatorjev« v afriški književnosti. Chinua Achebe je umrl leta 2013. Njegov roman Okonkvo je prevedel Branko Avsenak. Odlomek v oddaji interpretira dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Oddajo iz cikla iz cikla Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! bomo namenili Edvardu Kocbeku in njegovi prozi. Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Oddajo je leta 2000 pripravila Iva Ciglar, odlomke sta interpretirala igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režiral je Jože Valentič.
V Literarni matineji bo tekla beseda o vezeh med besedili in umetniškimi deli. Dr. Sarival Sosič bo med drugim razmišljal o tem, kako umetnost vstopa v naša življenja, kaj pomeni v njih? Kaj se mora zgoditi, kaj mora v sebi začutiti človek, ki ima za sabo dobrih pet desetletij življenja, da začne strastno pisati romane? In kako se pisanje leposlovja prepleta z likovno in glasbeno umetnostjo?
V sredinem Literarnem nokturnu bo zazvenel odlomek iz romana Iman Humaydan: 50 odtenkov raja. Redko izvemo, kako se počutijo ljudje, ki jih vidimo v televizijskih novicah o beguncih, migrantih, azilantih. Libanonska pisateljica Iman Humaydan, predsednica Libanonskega centra PEN in podpredsednica mednarodnega PEN-a, nam med drugim v romanu 50 odtenkov raja verjetno opiše svojo izkušnjo, ki pa ni samo njena. Besedilo je prevedla Neža Vilhelm.
Dvajsetega novembra mineva 110 let, odkar je na postaji železniški postaji Astapovo, potem ko je zapustil družino in kot potujoči asket odšel po svetu, umrl veliki ruski romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj. Njegovo pisanje pomeni enega od vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je leta 1998 pripravil Tone Frelih. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje sta v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirala dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič.
Za konec literarnega tedna pa smo izbrali prozo in poezijo slovenskih avtorjev. Pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Med letoma 1989 in 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za Izbrano prozo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Sobotni Literarni nokturno pa prinaša izbor nove poezije Uroša Zupana, naslovljen po pesmi Psica in poletje. »Nobenih ambicij nimam. Nobenega sovraštva ne čutim, nobene bolečine, nobenega strahu pred tistim, kar prihaja,« med drugim zapiše Uroš Zupan v pesmi Psica in poletje. In prav ta duh pomirjenosti s svetom in samim seboj kot nežna, brezmejna svetloba preveva tri daljše avtorjeve doslej še neobjavljene pesmi.
Spored literarnih oddaj med 15. novembrom in 21. novembrom
15. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: Pot v nebesa
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Pavle Hafner: Kuhinja na Visoški domačiji
22.05 Literarni portret – Edith Wharton
23.50 Literarni nokturno – Karel Hynek Mácha: Noč16. november
23.50 Literarni nokturno – Chinua Achebe: Okonkvo - ob 90. obletnici rojstva17. november
21.00 Literarni večer – Edvard Kocbek: Črna orhideja (Arsovo domače branje)
23.50 Literarni nokturno – Colson Whitehead: Fantje iz Nickla18. november
11.05 Literarna matineja – Dr. Sarival Sosič o vezeh med besedili in umetniškimi deli
23.50 Literarni nokturno – Iman Humaydan: 50 odtenkov raja19. november
21.05 Literarni večer – Lev N. Tolstoj: ob 110. obletnici smrti
23.50 Literarni nokturno – Donat Piber: Pesmi20. november
23.50 Literarni nokturno – Metka Lampret: Rad imam vlake21. november
18.00 Izbrana proza – Janez Kajzer: V objemu čuječega drevesa
23.50 Literarni nokturno – Uroš Zupan: Psica in poletje
Oddaja bo v znamenju 3. koncerta cikla Carpe Artem, ki ga prireja društvo za komorno glasbo Amadeus. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor so nastopili godalci komornega ansambla, sicer člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor, z gostujočimi glasbeniki: pianistka Tjaša Šulc Dejanović, violinista Matej Haas in Miladin Batalović, violistka Ana Pravdič in violončelist Nikolaj Sajko. Na koncertu z naslovom Cesarjeva nova oblačila so predstavili Klavirski kvintet v E-duru, op. 15, Ericha Wolfganga Korngolda, edini dokončani stavek Klavirskega kvarteta v a-molu Gustava Mahlerja, Železno brigado Arnolda Schönberga in Cesarski valček Johanna Straussa mlajšega v priredbi Arnolda Schönberga. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
Pred nami je enainpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V oddaji z naslovom Provansalski umetniki in Marseille bomo predstavili nekaj velikih imen iz sveta umetnosti, ki so delovali ali prebivali v provansalskih mestih, kot so Paul Cézanne, Darius Milhaud, Arthur Rimbaud in drugi. Slišali boste tudi zanimiv odlomek iz Matvejevićevega Mediteranskega brevirja, v katerem je pisatelj slikovito opisal značilnosti in značaj ljudi te južnofrancoske pokrajine, pa tudi glasbo dveh manj znanih marsejskih skladateljev preteklega časa – Folqueta in Gauthierja iz Marseilla. Na sporedu bo še glasba Dariusa Milhauda, Franza Liszta, Bruna Maderne, Hectorja Berlioza, Benjamina Brittna in Gilberta Amyja.
V petdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo najprej predstavili dve uglasbitvi stare francoske pravljice Aucassin in Nicolette, se nato pomudili v gradu Tarascon, kjer je po pripovedi Alphonsa Daudeta domoval neustrašni Tartarin in v drugem delu oddaje obiskali še nekaj znamenitih provansalskih krajev, kot so Arles, Salon-de-Provence in Aix-de-Provence. Na sporedu bo glasba Paula Le Flema, Andréja Grétryja, Jeana Gillesa, Einojuhanija Rautavaare, Cesareja Negrija, Pierra Certona, Clémenta Janequina in Dariusa Milhauda.
Na 2. koncertu komornega cikla Carpe artem so v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor nastopili godalci komornega ansambla, sicer člani Simfoničnega orkestra SNG Maribo: violinist Miladin Batalović, violist Levente Gidro in violončelist Gorazd Strlič. Pridružil se jim je pianist Denys Masliuk iz Ukrajine, ki živi in dela v Kopru. Glasbeniki so na koncertu z naslovom L’art pour l’art / Umetnost za umetost izvedli Preludije in fuge v d-molu, g-molu in F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, nastale po zgledu preludijev in fug Johanna Sebastiana Bacha, št. 853, 883 in 882. Sodobna skladba v sporedu je bila Igra štirih – L’art pour l’art za violino, violo, violončelo in klavir Igorja Štuheca iz leta 2004. Drugi del koncerta so posvetili izvedbi Klavirskega tria št. 1 v B-duru, op. 99, D 898, Franza Schuberta. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc-
Pred nami je devetinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo predstavili katare v zahodni Evropi, danes pa bomo obiskali nekaj očarljivih in zgodovinsko pomembnih mest, kot so Narbonne, Béziers, Avignon in Nîmes. V oddaji z naslovom Provansalska mesta in poezija bomo predvajali glasbo Edmonda Audrana, Yvesa Nata, Francisa Poulenca, Johannesa Brahmsa, Jacopa da Bologne, Claudia Monteverdija, Georgesa Bizeta in Francesca Cilee, slišali pa boste tudi nekaj pesemskih odlomkov Georgesa Brassensa, Paula Valéryja, Ludwiga Tiecka in Francesca Petrarce.
Pred nami je oseminštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo predstavili viteško ljubezensko liriko oksitanskih trubadurjev, danes pa bomo raziskali katarstvo – družbeno in versko gibanje, ki se je širilo po Evropi od XI. do XIV. stoletja. Posebej se bomo osredotočili na preganjanje katarov v južni Franciji, ki ga je leta 1208 z napovedjo križarske vojne sprožil papež Inocenc III. Predvajali bomo trubadurske pesmi, ki opevajo vzpon in padec katarov, na koncu oddaje pa boste slišali tudi glasbeni odlomek Jeana-Josepha de Mondonvilla.
Na vrsti je sedeminštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo obiskala dva znamenita glasbena festivala Pabla Casalsa in Jordija Savalla, današnja oddaja pa bo v znamenju trubadurske lirike, ki je od konca XI. do začetka XIII. stoletja cvetela v Oksitaniji, deželi na jugu Francije. Predvajali bomo izbor trubadurskih pesmi Guilhelma de Peitieusa, Raimona de Miravala, Comtesse de Dia, Bernarta de Ventadorna, Girauta de Bornelha in drugih, manj znanih ustvarjalcev viteške ljubezenske lirike, na sporedu pa bo tudi glasba Charlesa Gounoda in Richarda Wagnerja.
Pred nami je šestinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo zapustili Barcelono in se odpravili proti francoski meji, danes pa se bomo zadržali predvsem v Pradesu in v opatiji Saint-Marie de Fontfroide. V Pradesu je legendarni violončelist Pablo Casals dolga leta vodil odmevni mednarodni festival komorne glasbe, ki so ga leta 1982 preimenoval v Mednarodni Casalsov festival, v opatiji Saint-Marie de Fontfroide pa sta Jordi Savall in Montserrat Figueras ustanovila danes cenjeni festival Glasba in zgodovina v medkulturnem dialogu, posvečen glasbi starejših obdobij. Na sporedu bodo dela Clauda Debussyja, Césarja Francka, Xavierja Benguerela, Johanna Sebastiana Bacha, Ludwiga van Beethovna in Hectorja Berlioza, slišali pa boste tudi glasbo romov iz Perpignana in katalonsko ljudsko z naslovom Ptičje petje.
Na vrsti je petinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Pretekla oddaja je bila v znamenju operne tradicije Barcelone, tokratno pa posvečamo glasbi skladateljev iz 20. stoletja, ki so v tem katalonskem mestu pustili večji pečat. V Barceloni so med drugim delovali Enrique Granados, Roberto Gerhard, Miguel Llobet, Federico Mompou, Osvaldo Golijov in Mauricio Sotelo, na sporedu pa bo še glasba Arnolda Schönberga, Ernesta Halffterja in Alberta Guinovarta.
Na 9. Festivalu Maribor je 7. septembra 2016 nastopil mednarodno priznani nemško-francoski violončelist Nicolas Altstaedt, ki se posveča izvajanju glasbe različnih obdobij. Skladbe iz obdobja poznega baroka igra tudi na baročni violončelo, izvaja klasičen in romantičen repertoar ter se posveča izvajanju sodobne glasbe za violončelo. Na koncertu v Minoritski cerkvi v Mariboru se je posvetil izvajanju suit za violončelo Johanna Sebastiana Bacha, v spored pa je vključil tudi skladbo Tri kitice na Sacherjevo ime francoskega skladatelja iz 20. in začetka 21. stoletja Henrija Dutilleuxa. Altstaedt je v oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, izvedel štiri suite Johanna Sebastiana Bacha: Prvo suito v G-duru, z oznako Bachovih del 1007, Drugo suito v d-molu, z oznako del 1008, Tretjo suito v C-duru, z oznako del 1009, in Suito za violončelo št. 5 v c-molu, z oznako del 1011, Johanna Sebastiana Bacha.
Pred nami je štiriinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo soboto smo raziskali Barcelono, kjer se bomo zadržali tudi tokrat, ko bo v ospredju operna tradicija te katalonske metropole. Mesto premore nekaj odličnih glasbenih institucij, kot sta Gran teatre del Liceu in Palau de la Música, v Barceloni pa so se med drugimi rodili imenitni operni pevci, kot so Mercedes Capsir, Victoria de Los Angeles, Montserrat Caballé in José Carreras Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Gaetano Donizetti, Giuseppe Verdi, Richard Wagner, Josep Anselm Clavé in Christopher Rouse.
Na vrsti je triinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo raziskali širše območje Katalonije, današnjo oddajo pa v celoti posvečamo Barceloni. Predstavili bomo njena znamenita gledališča, operne hiše in koncertne dvorane ter izpostavili nekaj najpomembnejših glasbenikov, ki so zaznamovali katalonsko prestolnico. Na sporedu bo glasba Antonia Caldare, Domenica Scarlattija, Antonia Solerja, Domeneca Terradellasa, Fernanda Sora, Antonia Martina Y Colla, Francisca Guerrera in Joana Aranésa.
Dvainštirideseto oddajo iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere posvečamo glasbi, ki je skozi stoletja nastajala v Kataloniji; na ulicah Barcelone, v starodavnih sakralnih objektih te prestolnice, samostanih, pa tudi v njeni širši okolici. V oddaji bomo najprej predvajali odlomek speva Congaudeant Catholici – najstarejšega ohranjenega primera triglasne polifonije. Nato bomo slišali nekaj primerov viteške in ljubezenske lirike provansalskih in katalonskih trubadurjev, Ave Mario iz srednjeveškega kodeksa Llibre Vermell, na sporedu pa bodo še dela, ki so jih podpisali Johannes Cornago, Juan de Urrede, Fracesc Valls, Juan Pau Pujol, Luigi Boccherini in drugi…
Na vrsti je enainštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo soboto smo se dlje časa zadržali v Valencii, kjer začenjamo tudi današnjo oddajo. Najprej bomo spoznali skladatelje Enriqueja Granadosa, Luisa de Pabla in Tomása Marca, nato pa se bomo odpravili proti Saguntu, kjer so pred leti obnovili antično gledališče in zdaj prirejajo vrhunske dramske predstave in koncerte. V nadaljevanju oddaje bomo obiskali še starodavni templjarski grad nad Peniscolo, mesteci Tarragona in El Vendrell, kjer je sedež Mednarodnega glasbenega festivala Pabla Casalsa, predstavili pa bomo še Bizetovo Carmen in Lisztovo koncertno turnejo po Španiji.
Štirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere je v celoti posvečena Valencii in njeni bogati zgodovini. V prvem delu bomo spoznali kastiljskega viteza El Cida Campeadorja, ki je v enajstem stoletju zavzel Valencio in premagal mavrsko vojsko. Osrednji del oddaje bo v znamenju glasbe Richarda Wagnerja, ki je v svojem delu povzel legendo o Parsifalu Wolframa von Eschenbacha, v zadnjem delu pa bomo spoznali nekaj skladateljev, ki so skozi zgodovino zaznamovali to mesto na jugu Španije. Na sporedu bo glasba pod katero so se podpisali Marc-Antoine Charpentier, Jules Massenet, Juan Cabanilles, Richard Wagner, Vincente Martín y Soler, Jose Serrano in Manuel Palau Boix.
Ugledni italijanski muzikolog in skladatelj Carlo de Incontrera v zadnjem času tesno sodeluje s tretjim programom Radia Slovenija. Za program ARS je v zadnjih letih adaptiral dva ciklusa radijskih oddaj – Zlato Donave in Popotovanje po Renu, ki ju je izvorno pripravil za Italijanski radio, na pobudo odgovornega urednika programa ARS Mateja Venierja pa ekskluzivno za Radio Slovenija nastaja izjemno obsežen ciklus oddaj z naslovom Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V pogovoru bo avtor predstavil genezo zadnjega ciklusa, ki temelji na njegovih zapiskih s popotovanj po deželah Sredozemskega morja. Govori o zgodovini in umetniški atmosferi izjemno raznovrstnih kultur, krajev ter mitoloških in ljudskih izročilih. S Carlom de Incontrero se bo pogovarjal odgovorni urednik tretjega programa Radia Slovenija, programa ARS – Matej Venier. Za prevajanje bo poskrbela Saša Grahovac Fabbri.
V oddaji bomo predstavili glasbo italijanskih skladateljev 16. in 17. stoletja, ki je povezana s slovenskim Primorjem in koprsko stolnico. Poslušali bomo glasbo slepega renesančnega lutnjista Giacoma Gorzanisa, ki je živel v Trstu in muziciral plemičem na Kranjskem, posvetili se bomo frančiškanskemu menihu in organistu koprske stolnice Gabriellu Pulitiju, ki so mu rekli »l’Allegro«, in predstavili nekaj biserov iz bogatega repertoarja duhovne glasbe, ki se je ohranil v stolnem arhivu.
Ars na 32. Slovenskem knjižnem sejmu Operni libreto – blagoslov ali prekletstvo? Pogovor z dirigentom Lorenzom Castrioto in urednikom Dejanom Juravićem Prevajalka: Saša Grahovac Fabbri Zgodovina pozna nekaj zares dobrih libretov, ki poudarjajo glasbeno plat opere in jo izboljšujejo; toda še več je takih, ki bi brez »prave« glasbe že zdavnaj utonili v pozabo. Kako libreto ohranja iluzijo in pravljičnost? Je poglavitna sposobnost pisca ali skladateljeva nadarjenost? Je samo glasba tista, ki ohranja operna dela pri življenju? Odgovore na ta in druga vprašanja bosta iskala dirigent Lorenzo Castriota in urednik Dejan Juravić.
V prvem delu 39. oddaje iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo spoznali skladatelja Frédérica Chopina in slikarja Juana Mirója, ki sta del življenja preživela na Palmi de Mallorca. Nato se bomo odpravili v pristanišče Dénia, od tam v zgodovinsko pomembna kraja Gandio in Xativo, kjer se je začel vzpon dinastije Borgia, naš končni cilj pa je Valencia. Poleg Chopinove glasbe bodo na sporedu še dela Francisa Poulenca, Georgesa Bizeta, Johna Cagea, Pierra Bouleza, Sylvana Bussottija, Josquina Despreza, Francesca Borgie, Luysa Milána in Bartomeuja Carceresa.
Program Ars že 25 let razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Nagrajena dela lahko zdaj prebirate v knjigi Valovi kratkih zgodb, ki je izšla pri LUD-u Literatura, poslušate v interpretaciji igralcev in igralk na 1. in 3. programu Radia Slovenija v oddaji Literarni nokturno, med vožnjo na mestnih in primestnih avtobusih LPP-ja, Saška Rakef in Alen Jelen s sodelavci pa sta jih ob izidu knjige predstavila v Literarnem večeru na 32. Slovenskem knjižnem sejmu. Scenarij: Saška Rakef Perko, režiser: Alen Jelen, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, igralci: Nejc Cijan Garlatti, Robert Prebil, Lara Janković in Vesna Jevnikar.
Neveljaven email naslov