Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Promocija evropskega filma je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas.
Noč evropskega filma je pobuda za promocijo evropskega filma, ki je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas. Spletni dogodek pri nas, začel se je sinoči ob 19.00, so pripravili v ljubljanskem Kinodvoru v okviru 31. filmskega festivala Liffe.
Noč evropskega filma poteka tretjič. V zadnjih dveh letih se je pobudi pridružilo 54 kinematografov iz 34 držav in predvajali so zelo raznolike filme. Organizatorji so se letos odločili, da še povečajo število sodelujočih. Pobudi se je pridružilo kar 75 kinematografov po Evropi. Aliki Kalagasidu, Kinodvor:
Na letošnji Noči evropskega filma bodo prek spleta – tako kot vse ostalo v okviru Liffa – na ogled Sadeži pozabe.
Film Sadeži pozabe je postal – glede na letošnje dogajanje – še posebej aktualen. Govori namreč o razmahu skrivnostne pandemije, zaradi katere ljudje izgubljajo spomin.
To je grški film, pri katerem pa sta sodelovala tudi slovenska producenta; to lahko navedemo kot zanimivost. Filmi bo sledil pogovor v živo z režiserjem Christosom Nikoujem.
Na zadnjem Festivalu slovenskega filma so bili Sadeži pozabe nagrajeni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo; na letošnjem spletnem Liffu, kjer se v tekmovalnem programu Perspektive potegujejo za vodomca za najboljši celovečerni prvenec, so na ogled vse do konca tedna; na rednem sporedu kinodvoran pa bodo na ogled, ko se bodo te spet odprle.
Promocija evropskega filma je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas.
Noč evropskega filma je pobuda za promocijo evropskega filma, ki je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas. Spletni dogodek pri nas, začel se je sinoči ob 19.00, so pripravili v ljubljanskem Kinodvoru v okviru 31. filmskega festivala Liffe.
Noč evropskega filma poteka tretjič. V zadnjih dveh letih se je pobudi pridružilo 54 kinematografov iz 34 držav in predvajali so zelo raznolike filme. Organizatorji so se letos odločili, da še povečajo število sodelujočih. Pobudi se je pridružilo kar 75 kinematografov po Evropi. Aliki Kalagasidu, Kinodvor:
Na letošnji Noči evropskega filma bodo prek spleta – tako kot vse ostalo v okviru Liffa – na ogled Sadeži pozabe.
Film Sadeži pozabe je postal – glede na letošnje dogajanje – še posebej aktualen. Govori namreč o razmahu skrivnostne pandemije, zaradi katere ljudje izgubljajo spomin.
To je grški film, pri katerem pa sta sodelovala tudi slovenska producenta; to lahko navedemo kot zanimivost. Filmi bo sledil pogovor v živo z režiserjem Christosom Nikoujem.
Na zadnjem Festivalu slovenskega filma so bili Sadeži pozabe nagrajeni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo; na letošnjem spletnem Liffu, kjer se v tekmovalnem programu Perspektive potegujejo za vodomca za najboljši celovečerni prvenec, so na ogled vse do konca tedna; na rednem sporedu kinodvoran pa bodo na ogled, ko se bodo te spet odprle.
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov