Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

31. Liffe: Gledalci v art kinu želijo biti presenečeni ali celo izzvani s filmom

18.11.2020


Obisk spletne platforme je nižji kot obisk kinodvoran v preteklih letih.

Še do konca tedna poteka 31. ljubljanski mednarodni filmski festival, a tokrat ne samo v prestolnici in v sodelujočih mestih, temveč povsod po Sloveniji. 31. Liffe poteka namreč na spletu, prek spletne platforme Cinesquare, kjer je do nedelje na ogled 23 celovečernih filmov po izboru programskega direktorja Simona Popka.

Na 31. Liffu so poleg celovečercev na ogled trije sklopi kratkih filmov Evropa na kratko in tako kot v prejšnjih letih zanimiv spremljevalni program. Včeraj je med drugim beseda tekla o specifičnosti kinoizkušenj, ki jih bodo kinematografi ponujali tudi po koncu pandemije.

Svoja razmišljanja je predstavila finska avtorica in medijska analitičarka Johanna Koljonen, avtorica napovedi trendov v AV industriji Nostradamus, ki nastaja v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki in akterji v AV sektorju. Napoveduje, da se bo še bolj izrazila specifičnost kina. Kino namreč ponuja predvsem izkušnjo ogleda, kajti sam produkt, film, gledalci prej ali slej najdejo pri spletnih ponudnikih vsebin in ta trend se je letos še okrepil.

In kakšna je izkušnja kinoogleda? Multipleksi s premierami odmevnih blockbusterjev gledalcu obljubljajo intenzivno doživetje; ne preveč kompleksno, brez presenečenj in takšno obljubo ponavadi izpolnijo. Kot je v intervjujih že razmišljal Simon Popek, zato utegnejo v največjih težavah biti prav blockbusterji in z njimi multipleksi, saj je negotovo, ali bodo v kino kmalu lahko privabili tolikšne množice, da bodo lahko povrnili velike finančne vložke.

Drugačno doživetje filma omogočajo lokalni art kinematografi. Njihovi gledalci, kot jih opisuje Johana Koljonen, v resnici ne vedo, kaj od ogleda pričakujejo: želijo biti nekoliko presenečeni ali celo izzvani s filmom.

Med pandemijo je odnos med kinematografi in občinstvi prišel še posebej do izraza, saj so ga prvi negovali prek spletnih platform ali družabnih omrežij. Če ga pogledamo natančneje, so bili uspešni tisti, ki so vlagali vanj in poslušali svoje občinstvo. V lokalnih art kinih sta programiranje in razmislek, kdo je njihovo občinstvo in kakšnih filmov si želi, še pomembnejša. Potreba po filmih se med pandemijo namreč ni spremenila in čeprav so dvorane zaprte, lahko kina, ki znajo prisluhniti, odnos z občinstvom še naprej gradijo. Kajti prepričana sem, da se bo občinstvo vrnilo vanje.

Tudi letošnji spletni Liffe je namenjen vzdrževanju odnosov z občinstvom oziroma z njegovim najbolj zvestim delom. Sodeč po trenutnih številkah, je obisk spletne platforme nižji kot obisk kinodvoran v preteklih letih. Z Liffa so včeraj sporočili, da si je do ponedeljka na platformi Cinesquare in v Telekomovi videoteki DKino filme ogledalo približno 8500 gledalcev.

Na Liffu so program včeraj razširili še z enim filmom, z Antigono. Kanadska režiserka Sophie Deraspe je antično tragedijo preoblikovala in prestavila v današnji čas: Antigona je zgledna kanadska državljanka, ki se po smrti staršev skupaj s sestro, bratoma in babico iz Alžira vrne v Montreal. Ko policisti ob aretaciji po nesreči ubijejo enega od njenih bratov, drugemu pa po izteku zaporne kazni grozi deportacija, sprejme radikalno odločitev: bratu bo pomagala pobegniti iz zapora. Antigona je bila na lanskem festivalu v Torontu izbrana za najboljši kanadski film.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

31. Liffe: Gledalci v art kinu želijo biti presenečeni ali celo izzvani s filmom

18.11.2020


Obisk spletne platforme je nižji kot obisk kinodvoran v preteklih letih.

Še do konca tedna poteka 31. ljubljanski mednarodni filmski festival, a tokrat ne samo v prestolnici in v sodelujočih mestih, temveč povsod po Sloveniji. 31. Liffe poteka namreč na spletu, prek spletne platforme Cinesquare, kjer je do nedelje na ogled 23 celovečernih filmov po izboru programskega direktorja Simona Popka.

Na 31. Liffu so poleg celovečercev na ogled trije sklopi kratkih filmov Evropa na kratko in tako kot v prejšnjih letih zanimiv spremljevalni program. Včeraj je med drugim beseda tekla o specifičnosti kinoizkušenj, ki jih bodo kinematografi ponujali tudi po koncu pandemije.

Svoja razmišljanja je predstavila finska avtorica in medijska analitičarka Johanna Koljonen, avtorica napovedi trendov v AV industriji Nostradamus, ki nastaja v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki in akterji v AV sektorju. Napoveduje, da se bo še bolj izrazila specifičnost kina. Kino namreč ponuja predvsem izkušnjo ogleda, kajti sam produkt, film, gledalci prej ali slej najdejo pri spletnih ponudnikih vsebin in ta trend se je letos še okrepil.

In kakšna je izkušnja kinoogleda? Multipleksi s premierami odmevnih blockbusterjev gledalcu obljubljajo intenzivno doživetje; ne preveč kompleksno, brez presenečenj in takšno obljubo ponavadi izpolnijo. Kot je v intervjujih že razmišljal Simon Popek, zato utegnejo v največjih težavah biti prav blockbusterji in z njimi multipleksi, saj je negotovo, ali bodo v kino kmalu lahko privabili tolikšne množice, da bodo lahko povrnili velike finančne vložke.

Drugačno doživetje filma omogočajo lokalni art kinematografi. Njihovi gledalci, kot jih opisuje Johana Koljonen, v resnici ne vedo, kaj od ogleda pričakujejo: želijo biti nekoliko presenečeni ali celo izzvani s filmom.

Med pandemijo je odnos med kinematografi in občinstvi prišel še posebej do izraza, saj so ga prvi negovali prek spletnih platform ali družabnih omrežij. Če ga pogledamo natančneje, so bili uspešni tisti, ki so vlagali vanj in poslušali svoje občinstvo. V lokalnih art kinih sta programiranje in razmislek, kdo je njihovo občinstvo in kakšnih filmov si želi, še pomembnejša. Potreba po filmih se med pandemijo namreč ni spremenila in čeprav so dvorane zaprte, lahko kina, ki znajo prisluhniti, odnos z občinstvom še naprej gradijo. Kajti prepričana sem, da se bo občinstvo vrnilo vanje.

Tudi letošnji spletni Liffe je namenjen vzdrževanju odnosov z občinstvom oziroma z njegovim najbolj zvestim delom. Sodeč po trenutnih številkah, je obisk spletne platforme nižji kot obisk kinodvoran v preteklih letih. Z Liffa so včeraj sporočili, da si je do ponedeljka na platformi Cinesquare in v Telekomovi videoteki DKino filme ogledalo približno 8500 gledalcev.

Na Liffu so program včeraj razširili še z enim filmom, z Antigono. Kanadska režiserka Sophie Deraspe je antično tragedijo preoblikovala in prestavila v današnji čas: Antigona je zgledna kanadska državljanka, ki se po smrti staršev skupaj s sestro, bratoma in babico iz Alžira vrne v Montreal. Ko policisti ob aretaciji po nesreči ubijejo enega od njenih bratov, drugemu pa po izteku zaporne kazni grozi deportacija, sprejme radikalno odločitev: bratu bo pomagala pobegniti iz zapora. Antigona je bila na lanskem festivalu v Torontu izbrana za najboljši kanadski film.


21.12.2020

Dolga Noč kratkih filmov

Vsebine Programa Ars


20.12.2020

Koncert iz Stockholma, Švedska

Pozavnist Nils Landgren ima številno navdušeno občinstvo tako doma na Švedskem kot tudi v Nemčiji, ki je skorajda njegova druga domovina. Igra jazz in funk, ustvaril pa je tudi lastno božično tradicijo. Že nekaj let namreč pripravlja koncertni program, ki ga imenuje Božič s prijatelji. Leta 2017 je skupina nastopila v Berwaldovi dvorani v Stockholmu, kjer je s svojo glasbo širila božično vzdušje.


20.12.2020

Koncert iz Rige, Latvija

Latvijski radio v Rigi prireja koncert z glasbo latvijskega skladatelja Ugisa Praulinša, ki ga je navdahnila glasba renesanse. Njegov glasbeni projekt z naslovom Pot luči bodo izvajali člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, in glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.


20.12.2020

Koncert iz Kölna, Nemčija

V okviru Evroradijskega božičnega dne Radio iz Kölna ponuja glasbo Georga Philippa Telemanna s koncertom v cerkvi Svete trojice v Kölnu. Na koncertu nastopajo solisti vokalnega ansambla Rheinische Kantorei in inštrumentalnega ansambla Das Kleine Konzert pod dirigentskim vodstvom Hermanna Maxa. Glasbeniki bodo izvedli pet kantat Georga Philippa Telemanna, ki jih je ta za verske obrede v božičnem času napisal med svojim bivanjem v Frankfurtu in Hamburgu.


20.12.2020

Koncert iz Helsinkov, Finska

Finski radio že 26. leto zapored v okviru Evroradijskega božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bo nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen ansambel, ki bo izvajal spored raznovrstne božične glasbe, tradicionalne in nove božične skladbe. Z Mario Ylipää nastopajo kitarist Marzi Nyman, akordeonist Niko Kumpuvaara in kontrabasist Ville Herrala.


20.12.2020

Brane Senegačnik o liriki

Vsebine Programa Ars


18.12.2020

Neologizem leta 2020 je wuhobran

Začnimo pri wuhobranu, neologizmu leta 2020. Komisijo je navdušil z izvirnostjo in pozitivnim pomenom. Gre za izdelek, ki je donacija prostovoljcev zdravstvenemu osebju in se ga ne sme preprodajati. Skrbi za to, da trakci maske pri dolgotrajni rabi ne ožulijo ušes. Ker se piše z dvojnim w, pa ima še dodaten pomen, saj jo lahko povezujemo s kitajskim mestom Wuhan, kjer naj bi se pandemija začela. Finalistke za besedo leta niso tako presenetljive. So pa zanimivi razlogi za njihov izbor. Kolesarjenje je beseda, ki se nanaša tako na slovenski zmagi na kolesarski dirki po Franciji kot tudi na proteste. Beseda šolotožje presenetljivo označuje, kako zelo letos starši in otroci pogrešajo šolo. Mehurček je slovenski prevod za social bubble, ki obenem spominja na slovensko klasiko, knjigo pesmi za otroke Otona Župančiča Mehurčki. Zoom se nanaša na aplikacijo za videoklice, zanimive pa so izpeljanke kot sta zoomati ali zoomer. Slovenska posebnost je besedna zveza 14 dni, ker že od marca poslušamo, da je naslednjih 14 dni ključnih, kritičnih. Beseda ne-leto dobro opiše letošnje leto. Rahljanje je v zvezi s epidemijo pozitivna beseda, cepivo nekateri dojemajo negativno, karantena je redko pozitivna, predihovalnik prav tako, vsekakor pa bi se vsi strinjali, da je med najbolj negativnimi letos beseda pozitiven. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Tudi letos vzporedno poteka izbor kretnje leta, nad katero bdi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Glasovanje med finalistkami bo potekalo med 4. in 11. januarjem 2021.


18.12.2020

Razglasitev nosilca naziva EPK

Leta 2025 bo eno od slovenskih mest nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). V ožji izbor so se uvrstili Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran. Kdo bo nosilec laskavega naziva, bo znano popoldne.


18.12.2020

Evropske filmske nagrade 2020

Vsebine Programa Ars


18.12.2020

Umrl je Ivan Marinček-Žan

Vsebine Programa Ars


18.12.2020

Evroradijski božični dan

Vsebine Programa Ars


17.12.2020

Nodierove nagrade 2020 posvečene stripu

Vsebine Programa Ars


16.12.2020

Zapustil nas je Ivan Marinček

Vsebine Programa Ars


12.12.2020

Smole: Antigona (odlomek)

Vsebine Programa Ars


Stran 62 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov