Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot "ta veseli dan kulture".
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot 'ta veseli dan kulture'. Umetniki in kulturne ustanove na ta dan običajno na široko ponujajo svoje dragocenosti, letos pa je – tako kot vse drugo – tudi to drugače.
Po pravici povedano 'ta veseli dan kulture' letos ni ravno vesel. Vesel je kvečjemu namišljeno – virtualno. Pri ustvarjalcih so se vznesenosti in zagonu pridružila še druga razpoloženja: skrb, tesnoba, jeza … Kulturne ustanove iščejo alternativne poti, se selijo na splet, k poštnim storitvam, celo v izložbe. Uživalci kulture pa pogrešajo vrvež, debate in osebnejši stik z avtorji in njihovimi deli. A ta veseli dan kulture je tudi rojstni dan Franceta Prešerna, 220 let je že minilo od tedaj.
Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha?
Ustvarjanje je pogosta in pomembna tema njegove poezije.
Pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led … Tiho pesem!
Ne bi se ustavljali le ob romantični podobi pesnikovega neizpetega srca, ki niti strohneti ne more.
Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.
Ob verzu o pevcu, ki živi, umrje brez dnarja, lahko s Prešernom upamo le na prerojenje ptiča feniksa in počakamo, da »ven plane 'z plamena, s svetlobo obdan.«
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo …
Zato na današnji dan mogoče lahko znova poiščemo Prešernove Poezije ali pa – če smo zamudili radijski literarni večer, iz katerega so bili izbrani citati - jim zvečer prisluhnimo v Literarnem nokturnu.
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot "ta veseli dan kulture".
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot 'ta veseli dan kulture'. Umetniki in kulturne ustanove na ta dan običajno na široko ponujajo svoje dragocenosti, letos pa je – tako kot vse drugo – tudi to drugače.
Po pravici povedano 'ta veseli dan kulture' letos ni ravno vesel. Vesel je kvečjemu namišljeno – virtualno. Pri ustvarjalcih so se vznesenosti in zagonu pridružila še druga razpoloženja: skrb, tesnoba, jeza … Kulturne ustanove iščejo alternativne poti, se selijo na splet, k poštnim storitvam, celo v izložbe. Uživalci kulture pa pogrešajo vrvež, debate in osebnejši stik z avtorji in njihovimi deli. A ta veseli dan kulture je tudi rojstni dan Franceta Prešerna, 220 let je že minilo od tedaj.
Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha?
Ustvarjanje je pogosta in pomembna tema njegove poezije.
Pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led … Tiho pesem!
Ne bi se ustavljali le ob romantični podobi pesnikovega neizpetega srca, ki niti strohneti ne more.
Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.
Ob verzu o pevcu, ki živi, umrje brez dnarja, lahko s Prešernom upamo le na prerojenje ptiča feniksa in počakamo, da »ven plane 'z plamena, s svetlobo obdan.«
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo …
Zato na današnji dan mogoče lahko znova poiščemo Prešernove Poezije ali pa – če smo zamudili radijski literarni večer, iz katerega so bili izbrani citati - jim zvečer prisluhnimo v Literarnem nokturnu.
Pobudniki in podpisniki javnega pisma, v katerem so pred nekaj dnevi opozorili na problematične poteze Ministrstva za kulturo, so v javnem spletnem srečanju opozorili na: težave samozaposlenih v kulturi, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do slovenskega filma, izselitev iz Metelkove ulice 6 v Ljubljani, spreminjanje pravilnika o strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, neustrezno menjavanje vodstev ključnih nacionalnih ustanov na področju kulture in smiselnost potrebe po ustanovitvi Muzeja osamosvojitve Slovenije. Blaž Mazi.
Tudi simfonični orkestri del svojega ustvarjanja v letošnjem letu zaradi novih in novih odpovedi prireditev selijo v virtualne koncertne dvorane. Radijski orkestri imajo tu prednost, saj tudi sicer velik del svojega dela opravijo v studiu – člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bodo namesto tretjega večera svojega koncertnega cikla Kromatika nocoj ob 20h zaigrali v Studiu 26 našega radia ter v neposrednem prenosu in v spletnem video prenosu.
Vsebine Programa Ars
Nekrolog: ob smrti pianista in glasbenega pedagoga Andreja Jarca.
V času razsvetljenstva ni bila razvita zgolj obsežna in živahna korespondenca s pismi. Razsvetljenski znanstveniki po vsem svetu so si namreč nadeli ime »Republika pisem«. No, in ta republika je imela tudi nekakšen predhodnik svetovnega spleta v obliki slovarjev, v katerih je bilo že mogoče najti navzkrižno sklicevanje na geselske članke. Slovarji so bili v 18. stoletju tako priljubljeni, da so obstajali celo Slovarji slovarjev. Po zapletenih ovinkih zgodovine se je lotil pisanja slovarja tudi francoski mislec Voltaire, ki pa je Filozofski slovar zasnoval kot pravi pravcati politični program in kritiko takratne francoske družbe. foto: Pixabay/korpiri
Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je lahko vse, kar ji mediji, kritiki in oboževalci pripisujejo, da je. Dokumentarni film Greta med prvimi (precej brez zadržkov) razkriva intimno življenje najstnice, ki je motivirala mlade po svetu, da se priključijo prizadevanjem za boljšo prihodnost. Enega najbolj pričakovanih filmov 31. Ljubljanskega filmskega festivala si lahko ogledate kjerkoli in kadarkoli na spletni strani festivala. foto: Pixabay/TieGuanYin
Neveljaven email naslov