Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot "ta veseli dan kulture".
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot 'ta veseli dan kulture'. Umetniki in kulturne ustanove na ta dan običajno na široko ponujajo svoje dragocenosti, letos pa je – tako kot vse drugo – tudi to drugače.
Po pravici povedano 'ta veseli dan kulture' letos ni ravno vesel. Vesel je kvečjemu namišljeno – virtualno. Pri ustvarjalcih so se vznesenosti in zagonu pridružila še druga razpoloženja: skrb, tesnoba, jeza … Kulturne ustanove iščejo alternativne poti, se selijo na splet, k poštnim storitvam, celo v izložbe. Uživalci kulture pa pogrešajo vrvež, debate in osebnejši stik z avtorji in njihovimi deli. A ta veseli dan kulture je tudi rojstni dan Franceta Prešerna, 220 let je že minilo od tedaj.
Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha?
Ustvarjanje je pogosta in pomembna tema njegove poezije.
Pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led … Tiho pesem!
Ne bi se ustavljali le ob romantični podobi pesnikovega neizpetega srca, ki niti strohneti ne more.
Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.
Ob verzu o pevcu, ki živi, umrje brez dnarja, lahko s Prešernom upamo le na prerojenje ptiča feniksa in počakamo, da »ven plane 'z plamena, s svetlobo obdan.«
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo …
Zato na današnji dan mogoče lahko znova poiščemo Prešernove Poezije ali pa – če smo zamudili radijski literarni večer, iz katerega so bili izbrani citati - jim zvečer prisluhnimo v Literarnem nokturnu.
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot "ta veseli dan kulture".
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot 'ta veseli dan kulture'. Umetniki in kulturne ustanove na ta dan običajno na široko ponujajo svoje dragocenosti, letos pa je – tako kot vse drugo – tudi to drugače.
Po pravici povedano 'ta veseli dan kulture' letos ni ravno vesel. Vesel je kvečjemu namišljeno – virtualno. Pri ustvarjalcih so se vznesenosti in zagonu pridružila še druga razpoloženja: skrb, tesnoba, jeza … Kulturne ustanove iščejo alternativne poti, se selijo na splet, k poštnim storitvam, celo v izložbe. Uživalci kulture pa pogrešajo vrvež, debate in osebnejši stik z avtorji in njihovimi deli. A ta veseli dan kulture je tudi rojstni dan Franceta Prešerna, 220 let je že minilo od tedaj.
Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha?
Ustvarjanje je pogosta in pomembna tema njegove poezije.
Pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led … Tiho pesem!
Ne bi se ustavljali le ob romantični podobi pesnikovega neizpetega srca, ki niti strohneti ne more.
Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.
Ob verzu o pevcu, ki živi, umrje brez dnarja, lahko s Prešernom upamo le na prerojenje ptiča feniksa in počakamo, da »ven plane 'z plamena, s svetlobo obdan.«
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo …
Zato na današnji dan mogoče lahko znova poiščemo Prešernove Poezije ali pa – če smo zamudili radijski literarni večer, iz katerega so bili izbrani citati - jim zvečer prisluhnimo v Literarnem nokturnu.
Vsebine Programa Ars
Pozavnist Nils Landgren ima številno navdušeno občinstvo tako doma na Švedskem kot tudi v Nemčiji, ki je skorajda njegova druga domovina. Igra jazz in funk, ustvaril pa je tudi lastno božično tradicijo. Že nekaj let namreč pripravlja koncertni program, ki ga imenuje Božič s prijatelji. Leta 2017 je skupina nastopila v Berwaldovi dvorani v Stockholmu, kjer je s svojo glasbo širila božično vzdušje.
Latvijski radio v Rigi prireja koncert z glasbo latvijskega skladatelja Ugisa Praulinša, ki ga je navdahnila glasba renesanse. Njegov glasbeni projekt z naslovom Pot luči bodo izvajali člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, in glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
V okviru Evroradijskega božičnega dne Radio iz Kölna ponuja glasbo Georga Philippa Telemanna s koncertom v cerkvi Svete trojice v Kölnu. Na koncertu nastopajo solisti vokalnega ansambla Rheinische Kantorei in inštrumentalnega ansambla Das Kleine Konzert pod dirigentskim vodstvom Hermanna Maxa. Glasbeniki bodo izvedli pet kantat Georga Philippa Telemanna, ki jih je ta za verske obrede v božičnem času napisal med svojim bivanjem v Frankfurtu in Hamburgu.
Finski radio že 26. leto zapored v okviru Evroradijskega božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bo nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen ansambel, ki bo izvajal spored raznovrstne božične glasbe, tradicionalne in nove božične skladbe. Z Mario Ylipää nastopajo kitarist Marzi Nyman, akordeonist Niko Kumpuvaara in kontrabasist Ville Herrala.
Začnimo pri wuhobranu, neologizmu leta 2020. Komisijo je navdušil z izvirnostjo in pozitivnim pomenom. Gre za izdelek, ki je donacija prostovoljcev zdravstvenemu osebju in se ga ne sme preprodajati. Skrbi za to, da trakci maske pri dolgotrajni rabi ne ožulijo ušes. Ker se piše z dvojnim w, pa ima še dodaten pomen, saj jo lahko povezujemo s kitajskim mestom Wuhan, kjer naj bi se pandemija začela. Finalistke za besedo leta niso tako presenetljive. So pa zanimivi razlogi za njihov izbor. Kolesarjenje je beseda, ki se nanaša tako na slovenski zmagi na kolesarski dirki po Franciji kot tudi na proteste. Beseda šolotožje presenetljivo označuje, kako zelo letos starši in otroci pogrešajo šolo. Mehurček je slovenski prevod za social bubble, ki obenem spominja na slovensko klasiko, knjigo pesmi za otroke Otona Župančiča Mehurčki. Zoom se nanaša na aplikacijo za videoklice, zanimive pa so izpeljanke kot sta zoomati ali zoomer. Slovenska posebnost je besedna zveza 14 dni, ker že od marca poslušamo, da je naslednjih 14 dni ključnih, kritičnih. Beseda ne-leto dobro opiše letošnje leto. Rahljanje je v zvezi s epidemijo pozitivna beseda, cepivo nekateri dojemajo negativno, karantena je redko pozitivna, predihovalnik prav tako, vsekakor pa bi se vsi strinjali, da je med najbolj negativnimi letos beseda pozitiven. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Tudi letos vzporedno poteka izbor kretnje leta, nad katero bdi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Glasovanje med finalistkami bo potekalo med 4. in 11. januarjem 2021.
Leta 2025 bo eno od slovenskih mest nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). V ožji izbor so se uvrstili Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran. Kdo bo nosilec laskavega naziva, bo znano popoldne.
Neveljaven email naslov