Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot "ta veseli dan kulture".
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot 'ta veseli dan kulture'. Umetniki in kulturne ustanove na ta dan običajno na široko ponujajo svoje dragocenosti, letos pa je – tako kot vse drugo – tudi to drugače.
Po pravici povedano 'ta veseli dan kulture' letos ni ravno vesel. Vesel je kvečjemu namišljeno – virtualno. Pri ustvarjalcih so se vznesenosti in zagonu pridružila še druga razpoloženja: skrb, tesnoba, jeza … Kulturne ustanove iščejo alternativne poti, se selijo na splet, k poštnim storitvam, celo v izložbe. Uživalci kulture pa pogrešajo vrvež, debate in osebnejši stik z avtorji in njihovimi deli. A ta veseli dan kulture je tudi rojstni dan Franceta Prešerna, 220 let je že minilo od tedaj.
Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha?
Ustvarjanje je pogosta in pomembna tema njegove poezije.
Pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led … Tiho pesem!
Ne bi se ustavljali le ob romantični podobi pesnikovega neizpetega srca, ki niti strohneti ne more.
Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.
Ob verzu o pevcu, ki živi, umrje brez dnarja, lahko s Prešernom upamo le na prerojenje ptiča feniksa in počakamo, da »ven plane 'z plamena, s svetlobo obdan.«
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo …
Zato na današnji dan mogoče lahko znova poiščemo Prešernove Poezije ali pa – če smo zamudili radijski literarni večer, iz katerega so bili izbrani citati - jim zvečer prisluhnimo v Literarnem nokturnu.
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot "ta veseli dan kulture".
Dvajset let že 3. december, rojstni dan Franceta Prešerna, neformalno praznujemo kot 'ta veseli dan kulture'. Umetniki in kulturne ustanove na ta dan običajno na široko ponujajo svoje dragocenosti, letos pa je – tako kot vse drugo – tudi to drugače.
Po pravici povedano 'ta veseli dan kulture' letos ni ravno vesel. Vesel je kvečjemu namišljeno – virtualno. Pri ustvarjalcih so se vznesenosti in zagonu pridružila še druga razpoloženja: skrb, tesnoba, jeza … Kulturne ustanove iščejo alternativne poti, se selijo na splet, k poštnim storitvam, celo v izložbe. Uživalci kulture pa pogrešajo vrvež, debate in osebnejši stik z avtorji in njihovimi deli. A ta veseli dan kulture je tudi rojstni dan Franceta Prešerna, 220 let je že minilo od tedaj.
Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha?
Ustvarjanje je pogosta in pomembna tema njegove poezije.
Pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led … Tiho pesem!
Ne bi se ustavljali le ob romantični podobi pesnikovega neizpetega srca, ki niti strohneti ne more.
Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.
Ob verzu o pevcu, ki živi, umrje brez dnarja, lahko s Prešernom upamo le na prerojenje ptiča feniksa in počakamo, da »ven plane 'z plamena, s svetlobo obdan.«
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo …
Zato na današnji dan mogoče lahko znova poiščemo Prešernove Poezije ali pa – če smo zamudili radijski literarni večer, iz katerega so bili izbrani citati - jim zvečer prisluhnimo v Literarnem nokturnu.
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. V celoti ji lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno 8.11. ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) in na spletni strani oddaje. foto: Pixabay/Free-Photos
Potem, ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije z Metelkove 6, so se vrstila ugibanja za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo prostore. Minister za kulturo Vasko Simoniti je v državnem zboru povedal, da na tem naslovu načrtujejo prostore za prirodoslovni muzej. Takšno rešitev za prostorsko stisko prirodoslovnega muzeja naj bi videli že njegovi predhodniki, zato so v tej luči pripravljeni tudi načrti prenove. Minister je še povedal, da bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore. Opozicija dvomi v ugoden razplet nastale situacije, saj se ministrstvo projekta ni lotilo na pravi način.
Publikacija Oxford Political Review je dan po ameriških volitvah za mnenje o napetem dogajanju, družbenih in kulturnih posledicah izrekanja ameriškega ljudstva povprašala filozofa Slavoja Žižka. V dopoldanskem spletnem prenosu je Žižek odgovarjal tudi na vprašanja slehernikov, ki so jih zbirali dan prej. “To so morda volitve, ki odločajo o usodi človeštva,” je dejal slovenski filozof. Poslušal ga je Blaž Mazi.
Na Metelkovi 6, od koder želi Ministrstvo za kulturo izseliti preko 20 nevladnih organizacij, bo mogoče dobil prostore prirodoslovni muzej. To je med možnostmi napovedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc na seji Odbora za kulturo v Državnem zboru. Predlagatelji seje so stopili v bran nevladnikom in opozorili, da se vrhunske ustvarjalce ne sme metati na cesto brez zagotovitve nadomestnih prostorov, še posebej ne v času epidemije. Nevladniki pa so izpostavili svoje delo in poudarili, da je ravno zaradi njihovih prizadevanj stavba na Metelkovi 6 v lasti Ministrstva za kulturo. Več pa v posnetku, ki smo ga pripravili za Radijski dnevnik.
Vsebine Programa Ars
Poslanci koalicije in Slovenske nacionalne stranke so na Odboru za kulturo bojkotirali parlamentarno razpravo, saj se razen enega od 10 članov niso udeležili seje in niso zagotovili zamenjave za svojo odsotnost. Prisotni so bili poslanci opozicije 19 članskega Odbora za kulturo. Na prvi današnji seji so želeli obravnavati zahtevo ministrstva za kulturo, da se z Metelkove izselijo nevladne organizacije, druga današnja seja pa bi bila namenjena očitkom o vladnem pritisku na javne medije in novinarstvo. Protesti opozicije v priloženem prispevku.
Neveljaven email naslov