Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Umrl je Ivan Marinček-Žan

18.12.2020


Snemalec prvega slovenskega igranega celovečerca Na svoji zemlji.

V častitljivi starosti 98 let je umrl Ivan Marinček – Žan, ki je kot direktor fotografije podpisan pod temelje slovenske kinematografije. Posnel je prvi slovenski igrani celovečerec Na svoji zemlji, s Francetom Štiglicem pa je stal za kamero še pri sedmih filmih. Za fotografijo pri filmu Deveti krog je leta 1960 prejel nagrado zlata arena na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju. Posnel je tudi prvi slovenski celovečerec v barvah – to je bil Srečno, Kekec! režiserja Jožeta Galeta.

Celovečerni filmi Na svoji zemlji, Kekec, Ne joči, Peter in To so gadi so brez konkurence med največjimi uspešnicami iz zgodovine slovenske predosamosvojitvene kinematografije. Če bi se spraševali, kaj jih povezuje, bi lahko dobili vrsto različnih in vsebinsko pestrih odgovorov, a med njimi bi bil verjetno le eden popolnoma nedvoumen: podobo jim je vdihnilo vešče fotografsko oko nedavno umrlega Ivana Marinčka - Žana, ki je bil pri teh in številnih drugih slovenskih klasičnih filmih direktor fotografije oziroma snemalec.

Leta 1922 rojeni Ivan Marinček je veljal za radovednega raziskovalca, študioznega, iznajdljivega, neutrudnega in prilagodljivega filmskega delavca – danes si je težko predstavljati, kako veličasten dosežek je bil v prvih povojnih letih ustvariti nacionalno kinematografijo tako rekoč iz nič. Eden njenih ključnih, nepogrešljivih soustvarjalcev je bil prav mojster filmske fotografije Marinček, ki se je znašel v vseh realnih in imaginarnih prostorih – ustvaril je tako bukolično alpsko idilo v Kekcu kot vizualni odtis jugoslovanskih metropol, s katerim je segel po zvezdah. V sodelovanju s Francetom Štiglicem, s katerim sta bila vso kariero tesno povezana, je v Zagrebu leta 1960 posnel mojstrovino Deveti krog ki je bila prikazana v Cannesu in je tekmovala za oskarja z Bergmanom in Clouzotom, Beograd pa je nepozabno odtisnil na celuloid v filmu Dva, celovečernem prvencu osrednjega črnovalovca Aleksandra Petrovića. V tem sklopu moramo omeniti vsaj še Zaroto Francija Križaja, enega najbolj urbanih – a tudi najbolj spregledanih – slovenskih celovečernih filmov, ki mu je uspelo izjemno učinkovito izkoristiti sodobno modernistično arhitekturo za dosego potujitvenega in preganjavičnega občutka politične kriminalke.

Nekdanji sodelavci Ivana Marinčka se ga spominjajo kot človeka, ki je od nog do glave živel za film in z njim. Po pripovedovanju direktorja filma Ljuba Strune, ki je z njim sodeloval pri vrsti mednarodnih koprodukcij v petdesetih in šestdesetih letih, je bil vedno izjemno deloven, popolnoma vdan projektom in je znal tudi druge priganjati k ustvarjanju; pri tem je vedno zahteval najvišjo kakovost od sebe in svojih sodelavcev. Bil je odkrit in dinamičen, a za kakršnekoli zamere ni imel časa: do pozne starosti, ko smo ga obiskovalci srečevali na večerih Slovenskega filmskega arhiva v Kinoteki in drugih s slovenskim filmom povezanih dogodkih, je s svojo opazno podobo deloval iskrivo in bil poln neuničljive energije.

Ob slovesu Ivana Marinčka nam pride na misel rek, da s smrtjo človeka izgine  svet. Glede na to, da je tako rekoč poosebljal slovensko filmsko zgodovino, saj jo je soustvarjal vse od začetka, se je občutku izginotja velike dobe težko izogniti. A hkrati za njim ostaja dragocena filmska zapuščina, ki trajno priča o tem, kdo pravzaprav smo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Umrl je Ivan Marinček-Žan

18.12.2020


Snemalec prvega slovenskega igranega celovečerca Na svoji zemlji.

V častitljivi starosti 98 let je umrl Ivan Marinček – Žan, ki je kot direktor fotografije podpisan pod temelje slovenske kinematografije. Posnel je prvi slovenski igrani celovečerec Na svoji zemlji, s Francetom Štiglicem pa je stal za kamero še pri sedmih filmih. Za fotografijo pri filmu Deveti krog je leta 1960 prejel nagrado zlata arena na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju. Posnel je tudi prvi slovenski celovečerec v barvah – to je bil Srečno, Kekec! režiserja Jožeta Galeta.

Celovečerni filmi Na svoji zemlji, Kekec, Ne joči, Peter in To so gadi so brez konkurence med največjimi uspešnicami iz zgodovine slovenske predosamosvojitvene kinematografije. Če bi se spraševali, kaj jih povezuje, bi lahko dobili vrsto različnih in vsebinsko pestrih odgovorov, a med njimi bi bil verjetno le eden popolnoma nedvoumen: podobo jim je vdihnilo vešče fotografsko oko nedavno umrlega Ivana Marinčka - Žana, ki je bil pri teh in številnih drugih slovenskih klasičnih filmih direktor fotografije oziroma snemalec.

Leta 1922 rojeni Ivan Marinček je veljal za radovednega raziskovalca, študioznega, iznajdljivega, neutrudnega in prilagodljivega filmskega delavca – danes si je težko predstavljati, kako veličasten dosežek je bil v prvih povojnih letih ustvariti nacionalno kinematografijo tako rekoč iz nič. Eden njenih ključnih, nepogrešljivih soustvarjalcev je bil prav mojster filmske fotografije Marinček, ki se je znašel v vseh realnih in imaginarnih prostorih – ustvaril je tako bukolično alpsko idilo v Kekcu kot vizualni odtis jugoslovanskih metropol, s katerim je segel po zvezdah. V sodelovanju s Francetom Štiglicem, s katerim sta bila vso kariero tesno povezana, je v Zagrebu leta 1960 posnel mojstrovino Deveti krog ki je bila prikazana v Cannesu in je tekmovala za oskarja z Bergmanom in Clouzotom, Beograd pa je nepozabno odtisnil na celuloid v filmu Dva, celovečernem prvencu osrednjega črnovalovca Aleksandra Petrovića. V tem sklopu moramo omeniti vsaj še Zaroto Francija Križaja, enega najbolj urbanih – a tudi najbolj spregledanih – slovenskih celovečernih filmov, ki mu je uspelo izjemno učinkovito izkoristiti sodobno modernistično arhitekturo za dosego potujitvenega in preganjavičnega občutka politične kriminalke.

Nekdanji sodelavci Ivana Marinčka se ga spominjajo kot človeka, ki je od nog do glave živel za film in z njim. Po pripovedovanju direktorja filma Ljuba Strune, ki je z njim sodeloval pri vrsti mednarodnih koprodukcij v petdesetih in šestdesetih letih, je bil vedno izjemno deloven, popolnoma vdan projektom in je znal tudi druge priganjati k ustvarjanju; pri tem je vedno zahteval najvišjo kakovost od sebe in svojih sodelavcev. Bil je odkrit in dinamičen, a za kakršnekoli zamere ni imel časa: do pozne starosti, ko smo ga obiskovalci srečevali na večerih Slovenskega filmskega arhiva v Kinoteki in drugih s slovenskim filmom povezanih dogodkih, je s svojo opazno podobo deloval iskrivo in bil poln neuničljive energije.

Ob slovesu Ivana Marinčka nam pride na misel rek, da s smrtjo človeka izgine  svet. Glede na to, da je tako rekoč poosebljal slovensko filmsko zgodovino, saj jo je soustvarjal vse od začetka, se je občutku izginotja velike dobe težko izogniti. A hkrati za njim ostaja dragocena filmska zapuščina, ki trajno priča o tem, kdo pravzaprav smo.


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov