Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Umrl je Ivan Marinček-Žan

18.12.2020


Snemalec prvega slovenskega igranega celovečerca Na svoji zemlji.

V častitljivi starosti 98 let je umrl Ivan Marinček – Žan, ki je kot direktor fotografije podpisan pod temelje slovenske kinematografije. Posnel je prvi slovenski igrani celovečerec Na svoji zemlji, s Francetom Štiglicem pa je stal za kamero še pri sedmih filmih. Za fotografijo pri filmu Deveti krog je leta 1960 prejel nagrado zlata arena na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju. Posnel je tudi prvi slovenski celovečerec v barvah – to je bil Srečno, Kekec! režiserja Jožeta Galeta.

Celovečerni filmi Na svoji zemlji, Kekec, Ne joči, Peter in To so gadi so brez konkurence med največjimi uspešnicami iz zgodovine slovenske predosamosvojitvene kinematografije. Če bi se spraševali, kaj jih povezuje, bi lahko dobili vrsto različnih in vsebinsko pestrih odgovorov, a med njimi bi bil verjetno le eden popolnoma nedvoumen: podobo jim je vdihnilo vešče fotografsko oko nedavno umrlega Ivana Marinčka - Žana, ki je bil pri teh in številnih drugih slovenskih klasičnih filmih direktor fotografije oziroma snemalec.

Leta 1922 rojeni Ivan Marinček je veljal za radovednega raziskovalca, študioznega, iznajdljivega, neutrudnega in prilagodljivega filmskega delavca – danes si je težko predstavljati, kako veličasten dosežek je bil v prvih povojnih letih ustvariti nacionalno kinematografijo tako rekoč iz nič. Eden njenih ključnih, nepogrešljivih soustvarjalcev je bil prav mojster filmske fotografije Marinček, ki se je znašel v vseh realnih in imaginarnih prostorih – ustvaril je tako bukolično alpsko idilo v Kekcu kot vizualni odtis jugoslovanskih metropol, s katerim je segel po zvezdah. V sodelovanju s Francetom Štiglicem, s katerim sta bila vso kariero tesno povezana, je v Zagrebu leta 1960 posnel mojstrovino Deveti krog ki je bila prikazana v Cannesu in je tekmovala za oskarja z Bergmanom in Clouzotom, Beograd pa je nepozabno odtisnil na celuloid v filmu Dva, celovečernem prvencu osrednjega črnovalovca Aleksandra Petrovića. V tem sklopu moramo omeniti vsaj še Zaroto Francija Križaja, enega najbolj urbanih – a tudi najbolj spregledanih – slovenskih celovečernih filmov, ki mu je uspelo izjemno učinkovito izkoristiti sodobno modernistično arhitekturo za dosego potujitvenega in preganjavičnega občutka politične kriminalke.

Nekdanji sodelavci Ivana Marinčka se ga spominjajo kot človeka, ki je od nog do glave živel za film in z njim. Po pripovedovanju direktorja filma Ljuba Strune, ki je z njim sodeloval pri vrsti mednarodnih koprodukcij v petdesetih in šestdesetih letih, je bil vedno izjemno deloven, popolnoma vdan projektom in je znal tudi druge priganjati k ustvarjanju; pri tem je vedno zahteval najvišjo kakovost od sebe in svojih sodelavcev. Bil je odkrit in dinamičen, a za kakršnekoli zamere ni imel časa: do pozne starosti, ko smo ga obiskovalci srečevali na večerih Slovenskega filmskega arhiva v Kinoteki in drugih s slovenskim filmom povezanih dogodkih, je s svojo opazno podobo deloval iskrivo in bil poln neuničljive energije.

Ob slovesu Ivana Marinčka nam pride na misel rek, da s smrtjo človeka izgine  svet. Glede na to, da je tako rekoč poosebljal slovensko filmsko zgodovino, saj jo je soustvarjal vse od začetka, se je občutku izginotja velike dobe težko izogniti. A hkrati za njim ostaja dragocena filmska zapuščina, ki trajno priča o tem, kdo pravzaprav smo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Umrl je Ivan Marinček-Žan

18.12.2020


Snemalec prvega slovenskega igranega celovečerca Na svoji zemlji.

V častitljivi starosti 98 let je umrl Ivan Marinček – Žan, ki je kot direktor fotografije podpisan pod temelje slovenske kinematografije. Posnel je prvi slovenski igrani celovečerec Na svoji zemlji, s Francetom Štiglicem pa je stal za kamero še pri sedmih filmih. Za fotografijo pri filmu Deveti krog je leta 1960 prejel nagrado zlata arena na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju. Posnel je tudi prvi slovenski celovečerec v barvah – to je bil Srečno, Kekec! režiserja Jožeta Galeta.

Celovečerni filmi Na svoji zemlji, Kekec, Ne joči, Peter in To so gadi so brez konkurence med največjimi uspešnicami iz zgodovine slovenske predosamosvojitvene kinematografije. Če bi se spraševali, kaj jih povezuje, bi lahko dobili vrsto različnih in vsebinsko pestrih odgovorov, a med njimi bi bil verjetno le eden popolnoma nedvoumen: podobo jim je vdihnilo vešče fotografsko oko nedavno umrlega Ivana Marinčka - Žana, ki je bil pri teh in številnih drugih slovenskih klasičnih filmih direktor fotografije oziroma snemalec.

Leta 1922 rojeni Ivan Marinček je veljal za radovednega raziskovalca, študioznega, iznajdljivega, neutrudnega in prilagodljivega filmskega delavca – danes si je težko predstavljati, kako veličasten dosežek je bil v prvih povojnih letih ustvariti nacionalno kinematografijo tako rekoč iz nič. Eden njenih ključnih, nepogrešljivih soustvarjalcev je bil prav mojster filmske fotografije Marinček, ki se je znašel v vseh realnih in imaginarnih prostorih – ustvaril je tako bukolično alpsko idilo v Kekcu kot vizualni odtis jugoslovanskih metropol, s katerim je segel po zvezdah. V sodelovanju s Francetom Štiglicem, s katerim sta bila vso kariero tesno povezana, je v Zagrebu leta 1960 posnel mojstrovino Deveti krog ki je bila prikazana v Cannesu in je tekmovala za oskarja z Bergmanom in Clouzotom, Beograd pa je nepozabno odtisnil na celuloid v filmu Dva, celovečernem prvencu osrednjega črnovalovca Aleksandra Petrovića. V tem sklopu moramo omeniti vsaj še Zaroto Francija Križaja, enega najbolj urbanih – a tudi najbolj spregledanih – slovenskih celovečernih filmov, ki mu je uspelo izjemno učinkovito izkoristiti sodobno modernistično arhitekturo za dosego potujitvenega in preganjavičnega občutka politične kriminalke.

Nekdanji sodelavci Ivana Marinčka se ga spominjajo kot človeka, ki je od nog do glave živel za film in z njim. Po pripovedovanju direktorja filma Ljuba Strune, ki je z njim sodeloval pri vrsti mednarodnih koprodukcij v petdesetih in šestdesetih letih, je bil vedno izjemno deloven, popolnoma vdan projektom in je znal tudi druge priganjati k ustvarjanju; pri tem je vedno zahteval najvišjo kakovost od sebe in svojih sodelavcev. Bil je odkrit in dinamičen, a za kakršnekoli zamere ni imel časa: do pozne starosti, ko smo ga obiskovalci srečevali na večerih Slovenskega filmskega arhiva v Kinoteki in drugih s slovenskim filmom povezanih dogodkih, je s svojo opazno podobo deloval iskrivo in bil poln neuničljive energije.

Ob slovesu Ivana Marinčka nam pride na misel rek, da s smrtjo človeka izgine  svet. Glede na to, da je tako rekoč poosebljal slovensko filmsko zgodovino, saj jo je soustvarjal vse od začetka, se je občutku izginotja velike dobe težko izogniti. A hkrati za njim ostaja dragocena filmska zapuščina, ki trajno priča o tem, kdo pravzaprav smo.


09.09.2021

Odmor za prenos koncerta - Matej Šarc

Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.


09.09.2021

Koncert ob odprtju sezone Slovenske filharmonije

V ponedeljek je Slovenska filharmonija predstavila svojo prihajajočo koncertno sezono. Nocoj ob 19.30 pa bo v Cankarjevem domu to naznanila še s predabonmajskim večerom – Koncertom ob odprtju sezone, ki bo v vélikem slogu. Nastopila bosta Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, vodil pa ju bo gostujoči dirigent Philipp von Steinaecker.


09.09.2021

Odmor za prenos koncerta - 9.9.2021

Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.


08.09.2021

Podeljene Steletova nagrada in priznanja Slovenskega konservatorskega društva za dosežke v letu 2020

Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.


07.09.2021

Ima Slovenska filharmonija za koncertne priredive pripravljene alternativne rešitve?

Glede na to, da je pred nami epidemiološko nepredvidljivo obdobje, ima Slovenska filharmonija za koncertne priredive pripravljene alternativne rešitve? Odgovarja Matej Šarc.


07.09.2021

In še nekaj opogumljajočih in spodbudnih besed direktorja Mateja Šarca glasbenim ljubiteljem.

In še nekaj opogumljajočih in spodbudnih besed direktorja Mateja Šarca glasbenim ljubiteljem.


07.09.2021

V Benetkah se na najstarejšem filmskem festivalu na svetu za zlatega leva in druge nagrade manj prestižnega leska poteguje 21 filmov

V teh dneh, ko se je 78. mednarodna razstava kinematografske umetnosti prevesila v drugo polovico, mediji že izpostavljamo favorite in pričakujemo sobotno odločitev glavne festivalske žirije Za glavno festivalsko nagrado Mostre je v igri film Spencer čilskega režiserja Pabla Larraína. Biografski film z igralko Kristen Stewart v vlogi princese Diane se osredotoča na božični konec tedna, ki ga je ''najbolj slavna ženska na svetu'' preživela z britansko kraljevo družino in ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom. Pablo Larraín: ''Vsi poznamo in pripovedujemo pravljice našim otrokom; zgodbe da jih uspavamo in jim omogočimo boljše razumevanje življenja in optimističen pogled nanje. Toda potem odrastemo in spoznamo, da so pravljice resnično zahtevne. V našem primeru imamo princeso, ki noče več biti kraljica, ker hoče biti to, kar je. In to njeno pravo identiteto je lepo videti v skrčenem časovnem obsegu. To nam je omogočilo tudi, da smo uporabili samo en prostor: palačo, grad, oziroma hišo (v Angliji jih imenujejo hiše), kot metaforo vélike strukture, kajti palača je resnično prava organizacija. Tako smo ustvarili lik princese, ujete v kolesju tradicije in zgodovine.'' Tematska poudarka sta dva. Kot je že pred začetkom festivala poudaril umetniški direktor Alberto Barbera, so letos v ospredju zgodbe o ženskah in o materinstvu, predvsem o takšnem, ki odstopa od uveljavljenih pričakovanj družbe, ki so na plečih žensk in posegajo v njihovo svobodo in potrebo po samouresničitvi zunaj družinskega kroga. Drugi poudarek glavnega tekmovalnega programa ima časovno komponento: zgodbe se končajo z vrnitvijo junaka ali junakinje v neko preteklo stanje oziroma z njegovo ali njeno vnovično vzpostavitvijo boljšega, pravičnejšega ali znosnejšega stanja, ki je že obstajalo. Skratka: z vrnitvijo v normalnost, z restavracijo preteklega stanja, ki pa ni nostalgično ali regresivno, temveč nujno za nadaljevanje njihovih življenj. To pripovedno linijo je mogoče opaziti v filmih Škatla, beneškega zmagovalca izpred šestih let, Lorenza Vigasa, v filmu Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja, v filmu Dogodek francoske režiserke libanonskega rodu Audrey Diwan, prav tako v celovečernem prvencu Izgubljena hči Maggie Gyllenhaal, v filmu Paula Schaderja The Card Counter, kar je v prevodu oseba, ki si v igralnici skuša zapomniti karte, pa tudi v drami Odsev ukrajinskega režiserja Valentyna Vasyanovycha in še bi lahko naštevali. Ali je to odgovor filmske umetnosti na latentno potrebo družb, ki so po vsem svetu ujete v primež pandemije in v želje po vrnitvi v običajno življenje, bo pokazal čas; prihodnji dnevi in meseci pa bodo pokazali, ali bo letošnja Mostra znanilec dolgoročnejših trendov in okusa najprestižnejšega dela filmske industrije, ki bo marca prihodnje leto podeljeval nagrade Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti. Glavna žirija 78. Mostre (predseduje ji južnokorejski oskarjevec Bong Joon Ho, ki je za svojega Parazita februarja lani – tik pred razcvetom prvega vala epidemije – prejel štiri oskarje) bo svojo odločitev sporočila v soboto.


07.09.2021

Portal kritika

Danes točno ob devetih zjutraj se je na spletnih straneh SiGledal, portala slovenskih gledališča, odprlo novo poglavje: zaživel je portal Kritika. Pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta to postaja nov medij za strokovno in tehtno umetnostno kritiko s področja scenskih umetnosti. Kot pisci in piske bodo sodelovali kritiki vseh generacij, od najbolj uveljavljenih na svojem področju, kritičarke in kritiki srednje in mlajše generacije, do študentov, katerim bo namenjena tudi Mala šola kritike.


07.09.2021

Podeljene Steletova nagrada in priznanja Slovenskega konservatorskega društva za dosežke v letu 2020

Slovensko konservatorsko društvo je v ponedeljek v prostorih Narodne galerije v glavnem mestu podelilo Steletova priznanja in nagrado za dosežke pri ohranjanju in popularizaciji kulturne dediščine. Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.


07.09.2021

Začenja se 36. Mednarodni literarni festival Vilenica

Osrednja tema bo letos Strah in pogum, osrednja osebnost pa nagrajenec, avstrijski pisatelj Josef Winkler. Festival bo potekal v obliki, kot jo dopuščajo epidemiološke razmere – delno v živo in delno prek svetovnega spleta. Dogajanje na Vilenici bomo ta teden intenzivno spremljali tudi v literarnih oddajah Radia Slovenija: pripravili smo literarna večera o nagrajencu Vilenice Josefu Winklerju in o sodobni portugalski poeziji, literarni portret slovenskega avtorja v središču Milana Dekleve, v Literarnih nokturnih boste slišali poezijo oziroma prozo nekaterih udeležencev, poleg tega pa seveda tudi pogovora z osrednjima gostoma.


07.09.2021

Katere glasbene dogodke bo Slovenska filharmonija poleg abonmajske sezone ponudila občinstvu?

Katere glasbene dogodke bo Slovenska filharmonija poleg abonmajske sezone ponudila občinstvu? Odgovarja Matej Šarc.


03.09.2021

Mestni kino v Mariboru?

Vsebine Programa Ars


03.09.2021

Shang Chi in legenda o desetih prstanih

Vsebine Programa Ars


Stran 42 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov