Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo 28. marca poslušajte sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna
V nedeljo 28. marca od 11. ure dopoldne pa vse do poznih večernih ur boste lahko na programu Ars poslušali sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna, ki so jih v ponudbo posebnega evroradijskega dneva posredovale radijske postaje iz Rusije, Češke, Nizozemske, Vatikana, Litve, Bolgarije in Velike Britanije.
Postni čas in dogodki velikega tedna že od nekdaj navdihujejo glasbene ustvarjalce. Dela, povezana s tem časom, najdemo v najrazličnejših glasbenih tradicijah, v glasbi današnjega časa in preteklih obdobij, celo v starodavnih krščanskih napevih in ljudski glasbi. Morda najpogostejše so uglasbitve svetopisemskih besedil o Kristusovem trpljenju in z njim povezane srednjeveške latinske sekvence oziroma pesmi slednice Stabat mater dolorosa – Mati žalostna je stala. Tudi danes, na cvetno nedeljo, boste v izvedbah imenitnih glasbenikov in zasedb med drugim slišali nekaj tovrstnih uglasbitev, ki so jih podpisali Johann Sebastian Bach, Alessandro Scarlatti in Arvo Pärt, ne bodo manjkali niti vokalna glasba pravoslavne liturgije in pretežno baročna instrumentalna dela.
Glasbeno popotovanje po Evropi bomo ob 11:05 začeli s posnetkom koncerta Moskovskega sinodalnega zbora. Leta 1721 ustanovljeni zbor prav letos praznuje jubilejno 300. obletnico ustanovitve. 14. januarja letos je pod vodstvom Alekseja Puzakova, glasbenika z nazivom Častni umetnik Rusije, nastopil v Mednarodnem centru uprizarjajočih umetnosti v Moskvi. Na koncertu, ki ga je pripravil Ruski radio Orfej in je bil hkrati tudi otvoritveni dogodek letošnjega Božičnega festivala duhovne glasbe v Moskvi, je zbor predstavil izbrana vokalna dela pravoslavne glasbene tradicije, ki se navezujejo na božični in postni čas. Spored so tako spletala dela Alekseja Lvova, Georgija Sviridova, Sergeja Rahmaninova, Petra Iljiča Čajkovskega, Aleksandra Grečaninova, Pavla Česnokova, Nikolaja Golovanova in drugih mojstrov glasbe pravoslavne obredne liturgije, med glasbenimi točkami pa bo povezovalka Olga Kordjukova podrobneje predstavila tudi bogato, mestoma burno zgodovino Moskovskega sinodalnega zbora.
Drugi koncertni dogodek je prispeval Češki radio Vltava. Opoldne bo namreč na vrsti koncert ansambla Collegium Marianum. Ansambel, ki je pod vodstvom svoje umetniške vodje, flavtistke Jane Semerádove nastopil 5. oktobra lani v praški cerkvi svetih Simona in Jude, sodi med najvidnejše tovrstne zasedbe srednjeevropskega prostora; izvaja pretežno glasbo 17. in 18. stoletja, v omenjeni cerkvi pa tudi sicer redno prireja koncerte starejše glasbe. K sodelovanju je kot posebni gostji povabil dve ugledni češki pevki, sopranistko Hano Blažíkovo in altistko Markéto Cukrovo, ki sta se kot solistki predstavili v uglasbitvi sekvence Stabat Mater Alessandra Scarlattija. Koncert je bil sprva predviden za lanski velikonočni čas, a je bil zaradi pandemije nato odpovedan. Jeseni so njegov program povezali s septembrskim praznikom Žalostne Matere Božje, katerega liturgična besedila vključujejo tudi odlomke srednjeveške sekvence Mati žalostna je stala. To mistično besedilo italijanskega frančiškana Jacoponeja da Todija je med drugimi leta 1724 uglasbil tudi Neapeljčan Alessandro Scarlatti, ki je tako izpolnil naročilo reda manjših bratov – bratovščine vitezov Žalostne Matere Božje. Delo je bilo na koncertu izvedeno skupaj z instrumentalno glasbo francoskega skladatelja Pierra-Gabriela Buffardina in Antonia Vivaldija.
Osrednje dejanje današnjega posebnega dne bo posredni prenos koncerta iz Amsterdama, na programu ARS se bo začel ob 13:00. Na sporedu je tradicionalna izvedba enega izmed pasijonov Johanna Sebastiana Bacha, ki jo prav vsako cvetno nedeljo pripravi Kraljevi orkester Concertgebouw. To bogato tradicijo je leta 1899 uvedel Willem Mengelberg. Za njim sta jo prevzela Eduard van Beinum in Eugen Jochum, Nicolaus Harncourt jo je nadaljeval od sredine 70-ih do poznih 80-ih let prejšnjega stoletja, vendar je uvedel tudi novost – izvedbe Pasijona po Janezu je začel izmenjevati z izvedbami Pasijona po Mateju, vsako peto leto pa namesto Bachovih mojstrovin na cvetno nedeljo izvedejo drug, »novejši« Pasijon. Letos bomo prisluhnili Pasijonu po Mateju Johanna Sebastiana Bacha, ki bo zvenel v izvedbi mednarodno uveljavljenih solistov, Nizozemskega otroškega zbora, zbora Collegium Vocale iz Genta in Kraljevega orkestra Concertgebouw, vodil jih bo legendarni dirigent Phillippe Herreweghe.
Posebni dan Cvetna nedelja Evropske zveze radijskih postaj se bo ob 16:05 nadaljeval s koncertom, ki ga je ponudil Vatikanski radio. Poslušali bomo člane vokalnega ansambla De Labyrintho, ki so nastopili 11. januarja v dvorani Vnebovzetja Vatikanskega radia. Slišali bomo njihovo poustvaritev Žalostink preroka Jeremije manj znanega italijanskega poznorenesančnega mojstra Marc'Antonia Ingegnerija.
Uro pozneje bo sledil posnetek Litovskega radia, in sicer koncert Mestnega zbora Jauna muzika iz Vilne, godalnega kvarteta Mettis in violončelista Povilasa Jacunskasa, ki so 14. marca nastopili v cerkvi sv. Katarine v Vilni. Program koncerta je sestavljala pretežno glasba angleškega skladatelja Johna Tavenerja, ki so ga močno navdihovale religiozne teme in misticizem. Skozi leta je njegova glasba postajala vedno bolj spiritualna, kontemplativna in priljubljena pri poslušalcih po celem svetu. Od leta 1990 je navdih iskal pri številnih svetovnih religijah, celo pri ameriški staroselski spiritualnosti. Spored bo dopolnjevala glasba Maxa Richterja in Vidmantasa Bartulisa.
Po kratkem predahu boste lahko ob 18:30 poslušali Cerkveni pevski zbor stolne cerkve sv. Nedelje iz Sofije, ki ga vodi dirigent profesor Miroslav Popsavov. Koncert, ki ga je ponudil Bolgarski radio, je potekal 21. novembra leta 2019, na bolgarski pravoslavni praznik Prikazanja Bogorodice v templju. Ta dan je zaznamovala tudi 140. obletnica moškega pevskega zbora sofijske stolne cerkve sv. Nedelje. V liturgičnem letu bolgarske pravoslavne cerkve pa je 21. november tudi dan krščanske mladine in krščanskih družin.
Posebni evroradijski dan Cvetna nedelja bo na programu ARS sklenil koncert zbora BBC Singers. Posnetek je nastal leta 2017 v cerkvi svete Marije Magdalene v Tauntonu, v Veliki Britaniji, v posebno ponudbo Evroradia ga je posredoval tretji radijski program BBCja. Dogodek je bil del mestne proslave ob 40. obletnici obstoja gledališča Brewhouse. Zbor BBC Singers in priložnostni instrumentalni ansambel, sestavljen iz angleških glasbenikov, je ob tej priložnosti vodil Eric Whitacre, ki se je na koncertu predstavil v dvojni vlogi skladatelja in dirigenta. Prvi del so namreč sestavljala tri njegova zborovska dela, v drugem delu pa je zazvenel Pasijon Arva Pärta.
Vabljeni torej k spremljanju odličnih izvedb znanih in manj znanih mojstrovin, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna. Posnetkom koncertov boste lahko prisluhnili na posebni podstrani EBU cvetna nedelja.
V nedeljo 28. marca poslušajte sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna
V nedeljo 28. marca od 11. ure dopoldne pa vse do poznih večernih ur boste lahko na programu Ars poslušali sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna, ki so jih v ponudbo posebnega evroradijskega dneva posredovale radijske postaje iz Rusije, Češke, Nizozemske, Vatikana, Litve, Bolgarije in Velike Britanije.
Postni čas in dogodki velikega tedna že od nekdaj navdihujejo glasbene ustvarjalce. Dela, povezana s tem časom, najdemo v najrazličnejših glasbenih tradicijah, v glasbi današnjega časa in preteklih obdobij, celo v starodavnih krščanskih napevih in ljudski glasbi. Morda najpogostejše so uglasbitve svetopisemskih besedil o Kristusovem trpljenju in z njim povezane srednjeveške latinske sekvence oziroma pesmi slednice Stabat mater dolorosa – Mati žalostna je stala. Tudi danes, na cvetno nedeljo, boste v izvedbah imenitnih glasbenikov in zasedb med drugim slišali nekaj tovrstnih uglasbitev, ki so jih podpisali Johann Sebastian Bach, Alessandro Scarlatti in Arvo Pärt, ne bodo manjkali niti vokalna glasba pravoslavne liturgije in pretežno baročna instrumentalna dela.
Glasbeno popotovanje po Evropi bomo ob 11:05 začeli s posnetkom koncerta Moskovskega sinodalnega zbora. Leta 1721 ustanovljeni zbor prav letos praznuje jubilejno 300. obletnico ustanovitve. 14. januarja letos je pod vodstvom Alekseja Puzakova, glasbenika z nazivom Častni umetnik Rusije, nastopil v Mednarodnem centru uprizarjajočih umetnosti v Moskvi. Na koncertu, ki ga je pripravil Ruski radio Orfej in je bil hkrati tudi otvoritveni dogodek letošnjega Božičnega festivala duhovne glasbe v Moskvi, je zbor predstavil izbrana vokalna dela pravoslavne glasbene tradicije, ki se navezujejo na božični in postni čas. Spored so tako spletala dela Alekseja Lvova, Georgija Sviridova, Sergeja Rahmaninova, Petra Iljiča Čajkovskega, Aleksandra Grečaninova, Pavla Česnokova, Nikolaja Golovanova in drugih mojstrov glasbe pravoslavne obredne liturgije, med glasbenimi točkami pa bo povezovalka Olga Kordjukova podrobneje predstavila tudi bogato, mestoma burno zgodovino Moskovskega sinodalnega zbora.
Drugi koncertni dogodek je prispeval Češki radio Vltava. Opoldne bo namreč na vrsti koncert ansambla Collegium Marianum. Ansambel, ki je pod vodstvom svoje umetniške vodje, flavtistke Jane Semerádove nastopil 5. oktobra lani v praški cerkvi svetih Simona in Jude, sodi med najvidnejše tovrstne zasedbe srednjeevropskega prostora; izvaja pretežno glasbo 17. in 18. stoletja, v omenjeni cerkvi pa tudi sicer redno prireja koncerte starejše glasbe. K sodelovanju je kot posebni gostji povabil dve ugledni češki pevki, sopranistko Hano Blažíkovo in altistko Markéto Cukrovo, ki sta se kot solistki predstavili v uglasbitvi sekvence Stabat Mater Alessandra Scarlattija. Koncert je bil sprva predviden za lanski velikonočni čas, a je bil zaradi pandemije nato odpovedan. Jeseni so njegov program povezali s septembrskim praznikom Žalostne Matere Božje, katerega liturgična besedila vključujejo tudi odlomke srednjeveške sekvence Mati žalostna je stala. To mistično besedilo italijanskega frančiškana Jacoponeja da Todija je med drugimi leta 1724 uglasbil tudi Neapeljčan Alessandro Scarlatti, ki je tako izpolnil naročilo reda manjših bratov – bratovščine vitezov Žalostne Matere Božje. Delo je bilo na koncertu izvedeno skupaj z instrumentalno glasbo francoskega skladatelja Pierra-Gabriela Buffardina in Antonia Vivaldija.
Osrednje dejanje današnjega posebnega dne bo posredni prenos koncerta iz Amsterdama, na programu ARS se bo začel ob 13:00. Na sporedu je tradicionalna izvedba enega izmed pasijonov Johanna Sebastiana Bacha, ki jo prav vsako cvetno nedeljo pripravi Kraljevi orkester Concertgebouw. To bogato tradicijo je leta 1899 uvedel Willem Mengelberg. Za njim sta jo prevzela Eduard van Beinum in Eugen Jochum, Nicolaus Harncourt jo je nadaljeval od sredine 70-ih do poznih 80-ih let prejšnjega stoletja, vendar je uvedel tudi novost – izvedbe Pasijona po Janezu je začel izmenjevati z izvedbami Pasijona po Mateju, vsako peto leto pa namesto Bachovih mojstrovin na cvetno nedeljo izvedejo drug, »novejši« Pasijon. Letos bomo prisluhnili Pasijonu po Mateju Johanna Sebastiana Bacha, ki bo zvenel v izvedbi mednarodno uveljavljenih solistov, Nizozemskega otroškega zbora, zbora Collegium Vocale iz Genta in Kraljevega orkestra Concertgebouw, vodil jih bo legendarni dirigent Phillippe Herreweghe.
Posebni dan Cvetna nedelja Evropske zveze radijskih postaj se bo ob 16:05 nadaljeval s koncertom, ki ga je ponudil Vatikanski radio. Poslušali bomo člane vokalnega ansambla De Labyrintho, ki so nastopili 11. januarja v dvorani Vnebovzetja Vatikanskega radia. Slišali bomo njihovo poustvaritev Žalostink preroka Jeremije manj znanega italijanskega poznorenesančnega mojstra Marc'Antonia Ingegnerija.
Uro pozneje bo sledil posnetek Litovskega radia, in sicer koncert Mestnega zbora Jauna muzika iz Vilne, godalnega kvarteta Mettis in violončelista Povilasa Jacunskasa, ki so 14. marca nastopili v cerkvi sv. Katarine v Vilni. Program koncerta je sestavljala pretežno glasba angleškega skladatelja Johna Tavenerja, ki so ga močno navdihovale religiozne teme in misticizem. Skozi leta je njegova glasba postajala vedno bolj spiritualna, kontemplativna in priljubljena pri poslušalcih po celem svetu. Od leta 1990 je navdih iskal pri številnih svetovnih religijah, celo pri ameriški staroselski spiritualnosti. Spored bo dopolnjevala glasba Maxa Richterja in Vidmantasa Bartulisa.
Po kratkem predahu boste lahko ob 18:30 poslušali Cerkveni pevski zbor stolne cerkve sv. Nedelje iz Sofije, ki ga vodi dirigent profesor Miroslav Popsavov. Koncert, ki ga je ponudil Bolgarski radio, je potekal 21. novembra leta 2019, na bolgarski pravoslavni praznik Prikazanja Bogorodice v templju. Ta dan je zaznamovala tudi 140. obletnica moškega pevskega zbora sofijske stolne cerkve sv. Nedelje. V liturgičnem letu bolgarske pravoslavne cerkve pa je 21. november tudi dan krščanske mladine in krščanskih družin.
Posebni evroradijski dan Cvetna nedelja bo na programu ARS sklenil koncert zbora BBC Singers. Posnetek je nastal leta 2017 v cerkvi svete Marije Magdalene v Tauntonu, v Veliki Britaniji, v posebno ponudbo Evroradia ga je posredoval tretji radijski program BBCja. Dogodek je bil del mestne proslave ob 40. obletnici obstoja gledališča Brewhouse. Zbor BBC Singers in priložnostni instrumentalni ansambel, sestavljen iz angleških glasbenikov, je ob tej priložnosti vodil Eric Whitacre, ki se je na koncertu predstavil v dvojni vlogi skladatelja in dirigenta. Prvi del so namreč sestavljala tri njegova zborovska dela, v drugem delu pa je zazvenel Pasijon Arva Pärta.
Vabljeni torej k spremljanju odličnih izvedb znanih in manj znanih mojstrovin, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna. Posnetkom koncertov boste lahko prisluhnili na posebni podstrani EBU cvetna nedelja.
Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi
Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.
Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.
Neveljaven email naslov