Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Posebni dan Cvetna nedelja Evropske zveze radijskih postaj

26.03.2021


V nedeljo 28. marca poslušajte sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna

V nedeljo 28. marca od 11. ure dopoldne pa vse do poznih večernih ur boste lahko na programu Ars poslušali sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna, ki so jih v ponudbo posebnega evroradijskega dneva posredovale radijske postaje iz Rusije, Češke, Nizozemske, Vatikana, Litve, Bolgarije in Velike Britanije.

Postni čas in dogodki velikega tedna že od nekdaj navdihujejo glasbene ustvarjalce. Dela, povezana s tem časom, najdemo v najrazličnejših glasbenih tradicijah, v glasbi današnjega časa in preteklih obdobij, celo v starodavnih krščanskih napevih in ljudski glasbi. Morda najpogostejše so uglasbitve svetopisemskih besedil o Kristusovem trpljenju in z njim povezane srednjeveške latinske sekvence oziroma pesmi slednice Stabat mater dolorosaMati žalostna je stala. Tudi danes, na cvetno nedeljo, boste v izvedbah imenitnih glasbenikov in zasedb med drugim slišali nekaj tovrstnih uglasbitev, ki so jih podpisali Johann Sebastian Bach, Alessandro Scarlatti in Arvo Pärt, ne bodo manjkali niti vokalna glasba pravoslavne liturgije in pretežno baročna instrumentalna dela.

Glasbeno popotovanje po Evropi bomo ob 11:05 začeli s posnetkom koncerta Moskovskega sinodalnega zbora. Leta 1721 ustanovljeni zbor prav letos praznuje jubilejno 300. obletnico ustanovitve. 14. januarja letos je pod vodstvom Alekseja Puzakova, glasbenika z nazivom Častni umetnik Rusije, nastopil v Mednarodnem centru uprizarjajočih umetnosti v Moskvi. Na koncertu, ki ga je pripravil Ruski radio Orfej in je bil hkrati tudi otvoritveni dogodek letošnjega Božičnega festivala duhovne glasbe v Moskvi, je zbor predstavil izbrana vokalna dela pravoslavne glasbene tradicije, ki se navezujejo na božični in postni čas. Spored so tako spletala dela Alekseja Lvova, Georgija Sviridova, Sergeja Rahmaninova, Petra Iljiča Čajkovskega, Aleksandra Grečaninova, Pavla Česnokova, Nikolaja Golovanova in drugih mojstrov glasbe pravoslavne obredne liturgije, med glasbenimi točkami pa bo povezovalka Olga Kordjukova podrobneje predstavila tudi bogato, mestoma burno zgodovino Moskovskega sinodalnega zbora.

Drugi koncertni dogodek je prispeval Češki radio Vltava. Opoldne bo namreč na vrsti koncert ansambla Collegium Marianum. Ansambel, ki je pod vodstvom svoje umetniške vodje, flavtistke Jane Semerádove nastopil 5. oktobra lani v praški cerkvi svetih Simona in Jude, sodi med najvidnejše tovrstne zasedbe srednjeevropskega prostora; izvaja pretežno glasbo 17. in 18. stoletja, v omenjeni cerkvi pa tudi sicer redno prireja koncerte starejše glasbe. K sodelovanju je kot posebni gostji povabil dve ugledni češki pevki, sopranistko Hano Blažíkovo in altistko Markéto Cukrovo, ki sta se kot solistki predstavili v uglasbitvi sekvence Stabat Mater Alessandra Scarlattija. Koncert je bil sprva predviden za lanski velikonočni čas, a je bil zaradi pandemije nato odpovedan. Jeseni so njegov program povezali s septembrskim praznikom Žalostne Matere Božje, katerega liturgična besedila vključujejo tudi odlomke srednjeveške sekvence Mati žalostna je stala. To mistično besedilo italijanskega frančiškana Jacoponeja da Todija je med drugimi leta 1724 uglasbil tudi Neapeljčan Alessandro Scarlatti, ki je tako izpolnil naročilo reda manjših bratov – bratovščine vitezov Žalostne Matere Božje. Delo je bilo na koncertu izvedeno skupaj z instrumentalno glasbo francoskega skladatelja Pierra-Gabriela Buffardina in Antonia Vivaldija.

Osrednje dejanje današnjega posebnega dne bo posredni prenos koncerta iz Amsterdama, na programu ARS se bo začel ob 13:00. Na sporedu je tradicionalna izvedba enega izmed pasijonov Johanna Sebastiana Bacha, ki jo prav vsako cvetno nedeljo pripravi Kraljevi orkester Concertgebouw. To bogato tradicijo je leta 1899 uvedel Willem Mengelberg. Za njim sta jo prevzela Eduard van Beinum in Eugen Jochum, Nicolaus Harncourt jo je nadaljeval od sredine 70-ih do poznih 80-ih let prejšnjega stoletja, vendar je uvedel tudi novost – izvedbe Pasijona po Janezu je začel izmenjevati z izvedbami Pasijona po Mateju, vsako peto leto pa namesto Bachovih mojstrovin na cvetno nedeljo izvedejo drug, »novejši« Pasijon. Letos bomo prisluhnili Pasijonu po Mateju Johanna Sebastiana Bacha, ki bo zvenel v izvedbi mednarodno uveljavljenih solistov, Nizozemskega otroškega zbora, zbora Collegium Vocale iz Genta in Kraljevega orkestra Concertgebouw, vodil jih bo legendarni dirigent Phillippe Herreweghe.

Posebni dan Cvetna nedelja Evropske zveze radijskih postaj se bo ob 16:05 nadaljeval s koncertom, ki ga je ponudil Vatikanski radio. Poslušali bomo člane vokalnega ansambla De Labyrintho, ki so nastopili 11. januarja v dvorani Vnebovzetja Vatikanskega radia. Slišali bomo njihovo poustvaritev Žalostink preroka Jeremije manj znanega italijanskega poznorenesančnega mojstra Marc'Antonia Ingegnerija.

Uro pozneje bo sledil posnetek Litovskega radia, in sicer koncert Mestnega zbora Jauna muzika iz Vilne, godalnega kvarteta Mettis in violončelista Povilasa Jacunskasa, ki so 14. marca nastopili v cerkvi sv. Katarine v Vilni. Program koncerta je sestavljala pretežno glasba angleškega skladatelja Johna Tavenerja, ki so ga močno navdihovale religiozne teme in misticizem. Skozi leta je njegova glasba postajala vedno bolj spiritualna, kontemplativna in priljubljena pri poslušalcih po celem svetu. Od leta 1990 je navdih iskal pri številnih svetovnih religijah, celo pri ameriški staroselski spiritualnosti. Spored bo dopolnjevala glasba Maxa Richterja in Vidmantasa Bartulisa.

Po kratkem predahu boste lahko ob 18:30 poslušali Cerkveni pevski zbor stolne cerkve sv. Nedelje iz Sofije, ki ga vodi dirigent profesor Miroslav Popsavov. Koncert, ki ga je ponudil Bolgarski radio, je potekal 21. novembra leta 2019, na bolgarski pravoslavni praznik Prikazanja Bogorodice v templju. Ta dan je zaznamovala tudi 140. obletnica moškega pevskega zbora sofijske stolne cerkve sv. Nedelje. V liturgičnem letu bolgarske pravoslavne cerkve pa je 21. november tudi dan krščanske mladine in krščanskih družin.

Posebni evroradijski dan Cvetna nedelja bo na programu ARS sklenil koncert zbora BBC Singers. Posnetek je nastal leta 2017 v cerkvi svete Marije Magdalene v Tauntonu, v Veliki Britaniji, v posebno ponudbo Evroradia ga je posredoval tretji radijski program BBCja. Dogodek je bil del mestne proslave ob 40. obletnici obstoja gledališča Brewhouse. Zbor BBC Singers in priložnostni instrumentalni ansambel, sestavljen iz angleških glasbenikov, je ob tej priložnosti vodil Eric Whitacre, ki se je na koncertu predstavil v dvojni vlogi skladatelja in dirigenta. Prvi del so namreč sestavljala tri njegova zborovska dela, v drugem delu pa je zazvenel Pasijon Arva Pärta.

Vabljeni torej k spremljanju odličnih izvedb znanih in manj znanih mojstrovin, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna. Posnetkom koncertov boste lahko prisluhnili na posebni podstrani EBU cvetna nedelja.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Posebni dan Cvetna nedelja Evropske zveze radijskih postaj

26.03.2021


V nedeljo 28. marca poslušajte sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna

V nedeljo 28. marca od 11. ure dopoldne pa vse do poznih večernih ur boste lahko na programu Ars poslušali sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna, ki so jih v ponudbo posebnega evroradijskega dneva posredovale radijske postaje iz Rusije, Češke, Nizozemske, Vatikana, Litve, Bolgarije in Velike Britanije.

Postni čas in dogodki velikega tedna že od nekdaj navdihujejo glasbene ustvarjalce. Dela, povezana s tem časom, najdemo v najrazličnejših glasbenih tradicijah, v glasbi današnjega časa in preteklih obdobij, celo v starodavnih krščanskih napevih in ljudski glasbi. Morda najpogostejše so uglasbitve svetopisemskih besedil o Kristusovem trpljenju in z njim povezane srednjeveške latinske sekvence oziroma pesmi slednice Stabat mater dolorosaMati žalostna je stala. Tudi danes, na cvetno nedeljo, boste v izvedbah imenitnih glasbenikov in zasedb med drugim slišali nekaj tovrstnih uglasbitev, ki so jih podpisali Johann Sebastian Bach, Alessandro Scarlatti in Arvo Pärt, ne bodo manjkali niti vokalna glasba pravoslavne liturgije in pretežno baročna instrumentalna dela.

Glasbeno popotovanje po Evropi bomo ob 11:05 začeli s posnetkom koncerta Moskovskega sinodalnega zbora. Leta 1721 ustanovljeni zbor prav letos praznuje jubilejno 300. obletnico ustanovitve. 14. januarja letos je pod vodstvom Alekseja Puzakova, glasbenika z nazivom Častni umetnik Rusije, nastopil v Mednarodnem centru uprizarjajočih umetnosti v Moskvi. Na koncertu, ki ga je pripravil Ruski radio Orfej in je bil hkrati tudi otvoritveni dogodek letošnjega Božičnega festivala duhovne glasbe v Moskvi, je zbor predstavil izbrana vokalna dela pravoslavne glasbene tradicije, ki se navezujejo na božični in postni čas. Spored so tako spletala dela Alekseja Lvova, Georgija Sviridova, Sergeja Rahmaninova, Petra Iljiča Čajkovskega, Aleksandra Grečaninova, Pavla Česnokova, Nikolaja Golovanova in drugih mojstrov glasbe pravoslavne obredne liturgije, med glasbenimi točkami pa bo povezovalka Olga Kordjukova podrobneje predstavila tudi bogato, mestoma burno zgodovino Moskovskega sinodalnega zbora.

Drugi koncertni dogodek je prispeval Češki radio Vltava. Opoldne bo namreč na vrsti koncert ansambla Collegium Marianum. Ansambel, ki je pod vodstvom svoje umetniške vodje, flavtistke Jane Semerádove nastopil 5. oktobra lani v praški cerkvi svetih Simona in Jude, sodi med najvidnejše tovrstne zasedbe srednjeevropskega prostora; izvaja pretežno glasbo 17. in 18. stoletja, v omenjeni cerkvi pa tudi sicer redno prireja koncerte starejše glasbe. K sodelovanju je kot posebni gostji povabil dve ugledni češki pevki, sopranistko Hano Blažíkovo in altistko Markéto Cukrovo, ki sta se kot solistki predstavili v uglasbitvi sekvence Stabat Mater Alessandra Scarlattija. Koncert je bil sprva predviden za lanski velikonočni čas, a je bil zaradi pandemije nato odpovedan. Jeseni so njegov program povezali s septembrskim praznikom Žalostne Matere Božje, katerega liturgična besedila vključujejo tudi odlomke srednjeveške sekvence Mati žalostna je stala. To mistično besedilo italijanskega frančiškana Jacoponeja da Todija je med drugimi leta 1724 uglasbil tudi Neapeljčan Alessandro Scarlatti, ki je tako izpolnil naročilo reda manjših bratov – bratovščine vitezov Žalostne Matere Božje. Delo je bilo na koncertu izvedeno skupaj z instrumentalno glasbo francoskega skladatelja Pierra-Gabriela Buffardina in Antonia Vivaldija.

Osrednje dejanje današnjega posebnega dne bo posredni prenos koncerta iz Amsterdama, na programu ARS se bo začel ob 13:00. Na sporedu je tradicionalna izvedba enega izmed pasijonov Johanna Sebastiana Bacha, ki jo prav vsako cvetno nedeljo pripravi Kraljevi orkester Concertgebouw. To bogato tradicijo je leta 1899 uvedel Willem Mengelberg. Za njim sta jo prevzela Eduard van Beinum in Eugen Jochum, Nicolaus Harncourt jo je nadaljeval od sredine 70-ih do poznih 80-ih let prejšnjega stoletja, vendar je uvedel tudi novost – izvedbe Pasijona po Janezu je začel izmenjevati z izvedbami Pasijona po Mateju, vsako peto leto pa namesto Bachovih mojstrovin na cvetno nedeljo izvedejo drug, »novejši« Pasijon. Letos bomo prisluhnili Pasijonu po Mateju Johanna Sebastiana Bacha, ki bo zvenel v izvedbi mednarodno uveljavljenih solistov, Nizozemskega otroškega zbora, zbora Collegium Vocale iz Genta in Kraljevega orkestra Concertgebouw, vodil jih bo legendarni dirigent Phillippe Herreweghe.

Posebni dan Cvetna nedelja Evropske zveze radijskih postaj se bo ob 16:05 nadaljeval s koncertom, ki ga je ponudil Vatikanski radio. Poslušali bomo člane vokalnega ansambla De Labyrintho, ki so nastopili 11. januarja v dvorani Vnebovzetja Vatikanskega radia. Slišali bomo njihovo poustvaritev Žalostink preroka Jeremije manj znanega italijanskega poznorenesančnega mojstra Marc'Antonia Ingegnerija.

Uro pozneje bo sledil posnetek Litovskega radia, in sicer koncert Mestnega zbora Jauna muzika iz Vilne, godalnega kvarteta Mettis in violončelista Povilasa Jacunskasa, ki so 14. marca nastopili v cerkvi sv. Katarine v Vilni. Program koncerta je sestavljala pretežno glasba angleškega skladatelja Johna Tavenerja, ki so ga močno navdihovale religiozne teme in misticizem. Skozi leta je njegova glasba postajala vedno bolj spiritualna, kontemplativna in priljubljena pri poslušalcih po celem svetu. Od leta 1990 je navdih iskal pri številnih svetovnih religijah, celo pri ameriški staroselski spiritualnosti. Spored bo dopolnjevala glasba Maxa Richterja in Vidmantasa Bartulisa.

Po kratkem predahu boste lahko ob 18:30 poslušali Cerkveni pevski zbor stolne cerkve sv. Nedelje iz Sofije, ki ga vodi dirigent profesor Miroslav Popsavov. Koncert, ki ga je ponudil Bolgarski radio, je potekal 21. novembra leta 2019, na bolgarski pravoslavni praznik Prikazanja Bogorodice v templju. Ta dan je zaznamovala tudi 140. obletnica moškega pevskega zbora sofijske stolne cerkve sv. Nedelje. V liturgičnem letu bolgarske pravoslavne cerkve pa je 21. november tudi dan krščanske mladine in krščanskih družin.

Posebni evroradijski dan Cvetna nedelja bo na programu ARS sklenil koncert zbora BBC Singers. Posnetek je nastal leta 2017 v cerkvi svete Marije Magdalene v Tauntonu, v Veliki Britaniji, v posebno ponudbo Evroradia ga je posredoval tretji radijski program BBCja. Dogodek je bil del mestne proslave ob 40. obletnici obstoja gledališča Brewhouse. Zbor BBC Singers in priložnostni instrumentalni ansambel, sestavljen iz angleških glasbenikov, je ob tej priložnosti vodil Eric Whitacre, ki se je na koncertu predstavil v dvojni vlogi skladatelja in dirigenta. Prvi del so namreč sestavljala tri njegova zborovska dela, v drugem delu pa je zazvenel Pasijon Arva Pärta.

Vabljeni torej k spremljanju odličnih izvedb znanih in manj znanih mojstrovin, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna. Posnetkom koncertov boste lahko prisluhnili na posebni podstrani EBU cvetna nedelja.


11.01.2022

Odmevajo rezultati programskega razpisa Ministrstva za kulturo

Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše


07.01.2022

Leninov park

Vsebine Programa Ars


07.01.2022

Gustav Gnamuš slika »barve na poti«

Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.


06.01.2022

Dosežki predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju kulture

1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.


31.12.2021

Silvestrski večer

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.


02.01.2022

Najboljši filmi »Velikih treh« v 2021

Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?


30.12.2021

Deseti brat je postal tudi zvočna knjiga

Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.


30.12.2021

Kulturno-kreativni delavec je v času covida-19 potegnil krajšo

Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.


30.12.2021

Razstava o Mačku Muriju in muci Maci

Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.


29.12.2021

Andrej Goričar intervju

Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.


29.12.2021

Erotikon

Vsebine Programa Ars


29.12.2021

Erotikon: Zven tišine

Vsebine Programa Ars


28.12.2021

Deček, ki je prehitro rasel

Vsebine Programa Ars


25.12.2021

Prenos evangeličanskega bogoslužja

Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.


25.12.2021

Polnočno bogoslužje

Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.


Stran 33 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov