Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo 28. marca poslušajte sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna
V nedeljo 28. marca od 11. ure dopoldne pa vse do poznih večernih ur boste lahko na programu Ars poslušali sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna, ki so jih v ponudbo posebnega evroradijskega dneva posredovale radijske postaje iz Rusije, Češke, Nizozemske, Vatikana, Litve, Bolgarije in Velike Britanije.
Postni čas in dogodki velikega tedna že od nekdaj navdihujejo glasbene ustvarjalce. Dela, povezana s tem časom, najdemo v najrazličnejših glasbenih tradicijah, v glasbi današnjega časa in preteklih obdobij, celo v starodavnih krščanskih napevih in ljudski glasbi. Morda najpogostejše so uglasbitve svetopisemskih besedil o Kristusovem trpljenju in z njim povezane srednjeveške latinske sekvence oziroma pesmi slednice Stabat mater dolorosa – Mati žalostna je stala. Tudi danes, na cvetno nedeljo, boste v izvedbah imenitnih glasbenikov in zasedb med drugim slišali nekaj tovrstnih uglasbitev, ki so jih podpisali Johann Sebastian Bach, Alessandro Scarlatti in Arvo Pärt, ne bodo manjkali niti vokalna glasba pravoslavne liturgije in pretežno baročna instrumentalna dela.
Glasbeno popotovanje po Evropi bomo ob 11:05 začeli s posnetkom koncerta Moskovskega sinodalnega zbora. Leta 1721 ustanovljeni zbor prav letos praznuje jubilejno 300. obletnico ustanovitve. 14. januarja letos je pod vodstvom Alekseja Puzakova, glasbenika z nazivom Častni umetnik Rusije, nastopil v Mednarodnem centru uprizarjajočih umetnosti v Moskvi. Na koncertu, ki ga je pripravil Ruski radio Orfej in je bil hkrati tudi otvoritveni dogodek letošnjega Božičnega festivala duhovne glasbe v Moskvi, je zbor predstavil izbrana vokalna dela pravoslavne glasbene tradicije, ki se navezujejo na božični in postni čas. Spored so tako spletala dela Alekseja Lvova, Georgija Sviridova, Sergeja Rahmaninova, Petra Iljiča Čajkovskega, Aleksandra Grečaninova, Pavla Česnokova, Nikolaja Golovanova in drugih mojstrov glasbe pravoslavne obredne liturgije, med glasbenimi točkami pa bo povezovalka Olga Kordjukova podrobneje predstavila tudi bogato, mestoma burno zgodovino Moskovskega sinodalnega zbora.
Drugi koncertni dogodek je prispeval Češki radio Vltava. Opoldne bo namreč na vrsti koncert ansambla Collegium Marianum. Ansambel, ki je pod vodstvom svoje umetniške vodje, flavtistke Jane Semerádove nastopil 5. oktobra lani v praški cerkvi svetih Simona in Jude, sodi med najvidnejše tovrstne zasedbe srednjeevropskega prostora; izvaja pretežno glasbo 17. in 18. stoletja, v omenjeni cerkvi pa tudi sicer redno prireja koncerte starejše glasbe. K sodelovanju je kot posebni gostji povabil dve ugledni češki pevki, sopranistko Hano Blažíkovo in altistko Markéto Cukrovo, ki sta se kot solistki predstavili v uglasbitvi sekvence Stabat Mater Alessandra Scarlattija. Koncert je bil sprva predviden za lanski velikonočni čas, a je bil zaradi pandemije nato odpovedan. Jeseni so njegov program povezali s septembrskim praznikom Žalostne Matere Božje, katerega liturgična besedila vključujejo tudi odlomke srednjeveške sekvence Mati žalostna je stala. To mistično besedilo italijanskega frančiškana Jacoponeja da Todija je med drugimi leta 1724 uglasbil tudi Neapeljčan Alessandro Scarlatti, ki je tako izpolnil naročilo reda manjših bratov – bratovščine vitezov Žalostne Matere Božje. Delo je bilo na koncertu izvedeno skupaj z instrumentalno glasbo francoskega skladatelja Pierra-Gabriela Buffardina in Antonia Vivaldija.
Osrednje dejanje današnjega posebnega dne bo posredni prenos koncerta iz Amsterdama, na programu ARS se bo začel ob 13:00. Na sporedu je tradicionalna izvedba enega izmed pasijonov Johanna Sebastiana Bacha, ki jo prav vsako cvetno nedeljo pripravi Kraljevi orkester Concertgebouw. To bogato tradicijo je leta 1899 uvedel Willem Mengelberg. Za njim sta jo prevzela Eduard van Beinum in Eugen Jochum, Nicolaus Harncourt jo je nadaljeval od sredine 70-ih do poznih 80-ih let prejšnjega stoletja, vendar je uvedel tudi novost – izvedbe Pasijona po Janezu je začel izmenjevati z izvedbami Pasijona po Mateju, vsako peto leto pa namesto Bachovih mojstrovin na cvetno nedeljo izvedejo drug, »novejši« Pasijon. Letos bomo prisluhnili Pasijonu po Mateju Johanna Sebastiana Bacha, ki bo zvenel v izvedbi mednarodno uveljavljenih solistov, Nizozemskega otroškega zbora, zbora Collegium Vocale iz Genta in Kraljevega orkestra Concertgebouw, vodil jih bo legendarni dirigent Phillippe Herreweghe.
Posebni dan Cvetna nedelja Evropske zveze radijskih postaj se bo ob 16:05 nadaljeval s koncertom, ki ga je ponudil Vatikanski radio. Poslušali bomo člane vokalnega ansambla De Labyrintho, ki so nastopili 11. januarja v dvorani Vnebovzetja Vatikanskega radia. Slišali bomo njihovo poustvaritev Žalostink preroka Jeremije manj znanega italijanskega poznorenesančnega mojstra Marc'Antonia Ingegnerija.
Uro pozneje bo sledil posnetek Litovskega radia, in sicer koncert Mestnega zbora Jauna muzika iz Vilne, godalnega kvarteta Mettis in violončelista Povilasa Jacunskasa, ki so 14. marca nastopili v cerkvi sv. Katarine v Vilni. Program koncerta je sestavljala pretežno glasba angleškega skladatelja Johna Tavenerja, ki so ga močno navdihovale religiozne teme in misticizem. Skozi leta je njegova glasba postajala vedno bolj spiritualna, kontemplativna in priljubljena pri poslušalcih po celem svetu. Od leta 1990 je navdih iskal pri številnih svetovnih religijah, celo pri ameriški staroselski spiritualnosti. Spored bo dopolnjevala glasba Maxa Richterja in Vidmantasa Bartulisa.
Po kratkem predahu boste lahko ob 18:30 poslušali Cerkveni pevski zbor stolne cerkve sv. Nedelje iz Sofije, ki ga vodi dirigent profesor Miroslav Popsavov. Koncert, ki ga je ponudil Bolgarski radio, je potekal 21. novembra leta 2019, na bolgarski pravoslavni praznik Prikazanja Bogorodice v templju. Ta dan je zaznamovala tudi 140. obletnica moškega pevskega zbora sofijske stolne cerkve sv. Nedelje. V liturgičnem letu bolgarske pravoslavne cerkve pa je 21. november tudi dan krščanske mladine in krščanskih družin.
Posebni evroradijski dan Cvetna nedelja bo na programu ARS sklenil koncert zbora BBC Singers. Posnetek je nastal leta 2017 v cerkvi svete Marije Magdalene v Tauntonu, v Veliki Britaniji, v posebno ponudbo Evroradia ga je posredoval tretji radijski program BBCja. Dogodek je bil del mestne proslave ob 40. obletnici obstoja gledališča Brewhouse. Zbor BBC Singers in priložnostni instrumentalni ansambel, sestavljen iz angleških glasbenikov, je ob tej priložnosti vodil Eric Whitacre, ki se je na koncertu predstavil v dvojni vlogi skladatelja in dirigenta. Prvi del so namreč sestavljala tri njegova zborovska dela, v drugem delu pa je zazvenel Pasijon Arva Pärta.
Vabljeni torej k spremljanju odličnih izvedb znanih in manj znanih mojstrovin, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna. Posnetkom koncertov boste lahko prisluhnili na posebni podstrani EBU cvetna nedelja.
V nedeljo 28. marca poslušajte sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna
V nedeljo 28. marca od 11. ure dopoldne pa vse do poznih večernih ur boste lahko na programu Ars poslušali sedem izbranih glasbenih dogodkov, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna, ki so jih v ponudbo posebnega evroradijskega dneva posredovale radijske postaje iz Rusije, Češke, Nizozemske, Vatikana, Litve, Bolgarije in Velike Britanije.
Postni čas in dogodki velikega tedna že od nekdaj navdihujejo glasbene ustvarjalce. Dela, povezana s tem časom, najdemo v najrazličnejših glasbenih tradicijah, v glasbi današnjega časa in preteklih obdobij, celo v starodavnih krščanskih napevih in ljudski glasbi. Morda najpogostejše so uglasbitve svetopisemskih besedil o Kristusovem trpljenju in z njim povezane srednjeveške latinske sekvence oziroma pesmi slednice Stabat mater dolorosa – Mati žalostna je stala. Tudi danes, na cvetno nedeljo, boste v izvedbah imenitnih glasbenikov in zasedb med drugim slišali nekaj tovrstnih uglasbitev, ki so jih podpisali Johann Sebastian Bach, Alessandro Scarlatti in Arvo Pärt, ne bodo manjkali niti vokalna glasba pravoslavne liturgije in pretežno baročna instrumentalna dela.
Glasbeno popotovanje po Evropi bomo ob 11:05 začeli s posnetkom koncerta Moskovskega sinodalnega zbora. Leta 1721 ustanovljeni zbor prav letos praznuje jubilejno 300. obletnico ustanovitve. 14. januarja letos je pod vodstvom Alekseja Puzakova, glasbenika z nazivom Častni umetnik Rusije, nastopil v Mednarodnem centru uprizarjajočih umetnosti v Moskvi. Na koncertu, ki ga je pripravil Ruski radio Orfej in je bil hkrati tudi otvoritveni dogodek letošnjega Božičnega festivala duhovne glasbe v Moskvi, je zbor predstavil izbrana vokalna dela pravoslavne glasbene tradicije, ki se navezujejo na božični in postni čas. Spored so tako spletala dela Alekseja Lvova, Georgija Sviridova, Sergeja Rahmaninova, Petra Iljiča Čajkovskega, Aleksandra Grečaninova, Pavla Česnokova, Nikolaja Golovanova in drugih mojstrov glasbe pravoslavne obredne liturgije, med glasbenimi točkami pa bo povezovalka Olga Kordjukova podrobneje predstavila tudi bogato, mestoma burno zgodovino Moskovskega sinodalnega zbora.
Drugi koncertni dogodek je prispeval Češki radio Vltava. Opoldne bo namreč na vrsti koncert ansambla Collegium Marianum. Ansambel, ki je pod vodstvom svoje umetniške vodje, flavtistke Jane Semerádove nastopil 5. oktobra lani v praški cerkvi svetih Simona in Jude, sodi med najvidnejše tovrstne zasedbe srednjeevropskega prostora; izvaja pretežno glasbo 17. in 18. stoletja, v omenjeni cerkvi pa tudi sicer redno prireja koncerte starejše glasbe. K sodelovanju je kot posebni gostji povabil dve ugledni češki pevki, sopranistko Hano Blažíkovo in altistko Markéto Cukrovo, ki sta se kot solistki predstavili v uglasbitvi sekvence Stabat Mater Alessandra Scarlattija. Koncert je bil sprva predviden za lanski velikonočni čas, a je bil zaradi pandemije nato odpovedan. Jeseni so njegov program povezali s septembrskim praznikom Žalostne Matere Božje, katerega liturgična besedila vključujejo tudi odlomke srednjeveške sekvence Mati žalostna je stala. To mistično besedilo italijanskega frančiškana Jacoponeja da Todija je med drugimi leta 1724 uglasbil tudi Neapeljčan Alessandro Scarlatti, ki je tako izpolnil naročilo reda manjših bratov – bratovščine vitezov Žalostne Matere Božje. Delo je bilo na koncertu izvedeno skupaj z instrumentalno glasbo francoskega skladatelja Pierra-Gabriela Buffardina in Antonia Vivaldija.
Osrednje dejanje današnjega posebnega dne bo posredni prenos koncerta iz Amsterdama, na programu ARS se bo začel ob 13:00. Na sporedu je tradicionalna izvedba enega izmed pasijonov Johanna Sebastiana Bacha, ki jo prav vsako cvetno nedeljo pripravi Kraljevi orkester Concertgebouw. To bogato tradicijo je leta 1899 uvedel Willem Mengelberg. Za njim sta jo prevzela Eduard van Beinum in Eugen Jochum, Nicolaus Harncourt jo je nadaljeval od sredine 70-ih do poznih 80-ih let prejšnjega stoletja, vendar je uvedel tudi novost – izvedbe Pasijona po Janezu je začel izmenjevati z izvedbami Pasijona po Mateju, vsako peto leto pa namesto Bachovih mojstrovin na cvetno nedeljo izvedejo drug, »novejši« Pasijon. Letos bomo prisluhnili Pasijonu po Mateju Johanna Sebastiana Bacha, ki bo zvenel v izvedbi mednarodno uveljavljenih solistov, Nizozemskega otroškega zbora, zbora Collegium Vocale iz Genta in Kraljevega orkestra Concertgebouw, vodil jih bo legendarni dirigent Phillippe Herreweghe.
Posebni dan Cvetna nedelja Evropske zveze radijskih postaj se bo ob 16:05 nadaljeval s koncertom, ki ga je ponudil Vatikanski radio. Poslušali bomo člane vokalnega ansambla De Labyrintho, ki so nastopili 11. januarja v dvorani Vnebovzetja Vatikanskega radia. Slišali bomo njihovo poustvaritev Žalostink preroka Jeremije manj znanega italijanskega poznorenesančnega mojstra Marc'Antonia Ingegnerija.
Uro pozneje bo sledil posnetek Litovskega radia, in sicer koncert Mestnega zbora Jauna muzika iz Vilne, godalnega kvarteta Mettis in violončelista Povilasa Jacunskasa, ki so 14. marca nastopili v cerkvi sv. Katarine v Vilni. Program koncerta je sestavljala pretežno glasba angleškega skladatelja Johna Tavenerja, ki so ga močno navdihovale religiozne teme in misticizem. Skozi leta je njegova glasba postajala vedno bolj spiritualna, kontemplativna in priljubljena pri poslušalcih po celem svetu. Od leta 1990 je navdih iskal pri številnih svetovnih religijah, celo pri ameriški staroselski spiritualnosti. Spored bo dopolnjevala glasba Maxa Richterja in Vidmantasa Bartulisa.
Po kratkem predahu boste lahko ob 18:30 poslušali Cerkveni pevski zbor stolne cerkve sv. Nedelje iz Sofije, ki ga vodi dirigent profesor Miroslav Popsavov. Koncert, ki ga je ponudil Bolgarski radio, je potekal 21. novembra leta 2019, na bolgarski pravoslavni praznik Prikazanja Bogorodice v templju. Ta dan je zaznamovala tudi 140. obletnica moškega pevskega zbora sofijske stolne cerkve sv. Nedelje. V liturgičnem letu bolgarske pravoslavne cerkve pa je 21. november tudi dan krščanske mladine in krščanskih družin.
Posebni evroradijski dan Cvetna nedelja bo na programu ARS sklenil koncert zbora BBC Singers. Posnetek je nastal leta 2017 v cerkvi svete Marije Magdalene v Tauntonu, v Veliki Britaniji, v posebno ponudbo Evroradia ga je posredoval tretji radijski program BBCja. Dogodek je bil del mestne proslave ob 40. obletnici obstoja gledališča Brewhouse. Zbor BBC Singers in priložnostni instrumentalni ansambel, sestavljen iz angleških glasbenikov, je ob tej priložnosti vodil Eric Whitacre, ki se je na koncertu predstavil v dvojni vlogi skladatelja in dirigenta. Prvi del so namreč sestavljala tri njegova zborovska dela, v drugem delu pa je zazvenel Pasijon Arva Pärta.
Vabljeni torej k spremljanju odličnih izvedb znanih in manj znanih mojstrovin, povezanih s tematiko postnega časa in velikega tedna. Posnetkom koncertov boste lahko prisluhnili na posebni podstrani EBU cvetna nedelja.
Srednji vek še vedno prepogosto dojemamo kot temačen in intelektualno nazadnjaški. Umetnostna zgodovinarka Nataša Golob, zaslužna profesorica in dvojna doktorica, se vztrajno bori proti tem popačenim predstavam, tudi s svojimi knjižnimi deli, ki jih posveča rokopisom. Tako je nedavno izšla njena knjiga Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti, v kateri je kataloško obdelala rokopise in fragmente, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Srednjeveški rokopisni fond Narodne in univerzitetne knjižnice je največji tovrstni v Sloveniji in to bogastvo je tako obsežno, da je pravkar izdana knjiga šele za prvi del, sledili bosta namreč še dve knjigi. V prvem delu so prednost dobili neobjavljeni srednjeveški rokopisi in fragmenti, ki so danes ločeni od svojih prvotnih nosilcev – včasih gre le približno za noht velike ostanke, zato je bilo delo naše velike poznavalke srednjeveških rokopisov, skorajda detektivsko. Nataša Golob v dolgoletnem študiju srednjeveških rokopisov razkriva, da so naši kraji v srednjem veku bili intelektualno mnogo bolj bogati, kot si večina med nami predstavlja, zato želi pokazati množico vsebin, ki so bile tu navzoče. Knjiga srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti. Narodna in univerzitetna knjižnica 1. del je pravzaprav nadaljevanje pred nekaj leti začete serije Manuscripta et fragmenta, ki jo izdaja SAZU v sodelovanju z ustanovo, ki gradivo hrani. V tej seriji je leta 2018 izšla knjiga, v kateri je Nataša Golob obravnavala rokopisne fragmente, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Če v zbirki arhiva prevladujejo knjige s cerkveno in liturgično vsebino, je v NUKovi zbirki drugače. Vsebinsko tokrat prevladujejo trije sklopi: slovarska dela, pravne vsebine in pa knjige, vezane na antični čas. Pri tem avtorica opozarja tudi komentarje bralcev pred 500 ali več leti, ki so se v opombah ob besedilu v knjigah sklicavali na antične avtorje, kot na primer, »to pa je iz Aristotela«. Tukajšnja kulturna atmosfera v srednjem veku torej ni bila majhna in obrobna je ključno sporočilo knjige Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti, misel o lepem rokopisu iz dunajske šole pa je v nekaterih primerih treba nadomestiti z mislijo o šoli iz dežele Kranjske. Katalog predstavlja 63 rokopisnih enot, od tega 20 rokopisov ali delnih rokopisov in 43 enot fragmentov, to gradivo pa je po besedah Nataše Golob pomembno za odpiranje kašče spomina – vzpostavljanje dialoga s svojo kulturno in znanstveno zgodovino.
Minljivost človeškega življenja je pogosta tema v likovni umetnosti. Skozi stoletja so umetniki opozarjali nanjo s pomočjo različnih simbolov, antičnih mitov in zgodb. Lep primer je mit o nimfi Marpisi, ki se je morala odločiti med smrtnikom Idasom in bogom Apolonom, svojo izbiro pa pojasnila takole: »Ko bo minila lepota moje mladosti, me bo Apolon zapustil. Čar življenja pa je lepota vseh starostnih obdobij ob moškem, ki ga ljubiš.« Izbrala je smrtnega Idasa. Zanimiva pa je tudi zgodba o Babjem mlinu, kamor so možje pripeljali svoje stare žene ter jih vrgli v mlin iz katerega so prišle zopet mlade in lepe. Človeška želja po mladosti in lepoti pa je tema, ki je nedvomno aktualna tudi danes.
Minuli teden je minilo 77 let od edinstvenega športnega dogodka, ki se je v času vojne odvil v Cerknem. Na takrat osvobojenem ozemlju so namreč pripravili pravo partizansko zimsko olimpijado, na kateri so udeleženci tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih. O partizanskih smučinah v Cerknem je že v 80. letih minulega stoletja napisal knjigo Marijan Masterl, zdaj pa so o dogodku posneli tudi dokumentarni film. Film Partizanske smučine Cerkno '45 režiserja in scenarista Dušana Moravca pripoveduje o športnem dogodku, ki se je v času vojne odvil v Cerknem in je bil edinstven v takratni okupirani Evropi. Pripravili so namreč pravo partizansko zimsko olimpijado na kateri so udeleženci tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih in to v času, ko so še nedaleč stran potekali boji ob koncu vojne. Dogodek je bil tudi nekakšna propagandna akcija. Trije zvočniki pred komando v Cerknem so obveščali o tem kaj se pripravlja, da bi se prireditve udeležilo čim več tekmovalcem so s posebno novico in vabilom na pot krenili kurirji. V Cerknem še vedno ohranjajo tradicijo in spomin na dogodek Partizanske smučine - Cerkno 45 na dogodek, ki je ljudi združil med vojno in jih povezuje tudi danes. Partizanske smučine Cerkno '45 je torej nov dokumentarni film scenarista in režiserja Dušana Moravca, producent in snemalec filma je Matjaž Mrak, z glasbo so ga sooblikovali Rok Šinkovec, ŽPZ Kombinat, Devetošolke mladinskega pevskega zbora OŠ Cerkno in Društvo godbenikov Cerkno. Nekaj avdio posnetkov iz filma pa je uporabljenih tudi v prispevku.
Jože Plečnik se je rodil, 23.1. 1872. Mesto njegove rojstne hiše označuje kamniti steber ob Slovenski cesti, poleg stanovanskega naselja Ferantov vrt. Plečnik kot otrok ni veliko obljubljal, bil naj bi len, ni se rad učil, tudi šolanje v gimnaziji je opustil. Nato je delal v očetovi mizarski delavnici in se izučil za umetnostnega mizarja. Odločilno je bilo njegovo srečanje z arhitektom Otom Wagnerjem, pri katerem je na Dunaju postal eden njegovih najboljših diplomantov. Bil je samosvoj, takšna je bila tudi njegova pot v arhitekturi. Med slovenskimi umetniki ga lahko postavimo ob bok Francetu Prešernu. Plečnikova dela so manj prisotna v širši slovenski zavesti kot pesnikova in ravno zato je vlada letošnje leto, ko mineva 150 let od njegovega rojstva, razglasila za Plečnikovo. Po vsej državi se bodo vse leto zvrstili dogodki, ki bodo osvetlili velikega arhitekta iz sodobnejše perspektive in ga približali širši javnosti. Na vrednost njegovih del nas lahko opomni tudi nedavni vpis na UNESCOV seznam svetovne in kulturne dediščine. Mojster je pač imel to vizijo, da naredi arhitekturo, ki bo prepoznavna tudi čez 500 let, je povedal arhitekt Janez Koželj. Foto: BoBo.
Na skrajnem severovzodu Portugalske govorijo mirandeščino. O rabi jezika, ki ga govori približno 25.000 ljudi, pričajo že pravne listine iz 12. stletja. Ste vedeli, da v Rovinju obujajo govorjenje istriotščine in imajo celo festival Istriotskog? Istriotščina se je po 7. stoletju oblikovala iz lokalnih latinskih narečij. Evropa je izjemno jezikovno bogat prostor. Odločno in velikopotezno to dokazuje dr. Klemen Jelinčič Boeta, ki je v edinstveni monografiji Jeziki in ljudstva Evrope zbral 212 gesel, od tega je 201 jezikovno geslo. Blaž Mazi
Včasih rečemo, da kdo ne more iz svoje kože, in kožo po večini res dojemamo kot nepremično ločnico med sabo in okoljem. Koža kot organ, ločnica, ščit, medij, metafora in milje je v ospredju fotografske razstave v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dela razkrivajo različne poglede nanjo, ki se nanašajo tako na njeno površino kot na njeno družbeno vlogo. O koži po večini razmišljamo kot o delu svoje podobe, manj pa imamo v mislih, da ob njeni pomoči doživljamo in zaznavamo zunanji svet. Tudi fotografija je medij, s katerim ključno oblikujemo svoje predstave o svetu in sebi, in morda jo lahko nekoliko primerjamo s kožo. Da je prav fotografija lahko tisti medij, v katerem je mogoče vzpostaviti razmerje med stikom in pogledom, kožo in podobo, menita tudi kuratorki razstave Koža Kristina Ferk in Nataša Ilec Kralj. Tako koža kot fotografija pa sta tudi nosilki spomina. Na to se navezuje Anne Noble, ki z makrofotografijami kocin vzbuja skoraj taktilne občutke. Koža je nekaj intimnega in bližnjega, odtujena od telesa pa hitro lahko postane vir nelagodja, kot se zgodi v projektu umetnice Karine-Sirkku Kurz, ki prikazuje motive, posnete med lepotnimi kirurškimi posegi. Telo pri plastični kirurgiji postane predmet modeliranja in oblikovanja, odstranjene dele telesa pa dojemamo kot nekaj odvečnega, tujega. Upodabljanje kože se je sčasoma tudi spreminjalo – v 20., še toliko bolj pa v 21. stoletju je postala samostojen motiv, ki razkriva intimno področje lastne strukture. Predstavljanje kože začne presegati žanr portretistike ter se naslanja na krajino, impresijo in abstrakcijo. O njej pa je treba razmišljati tudi v okviru današnjega pogleda na lepoto, ki ga v veliki meri ustvarjajo družbeni mediji. Ti tudi zaradi lahkotnosti manipuliranja z lastno podobo ustvarjajo nerealistične ideale. To je tema serije Radikalna lepota, v kateri umetnica Ewa Doroszenko digitalne podobe izkrivlja in razkroji vse do nerazpoznavnosti. Razstava Koža, ki je nastala v sodelovanju Cankarjevega doma in zavoda Membrana, bo na ogled še do 1. marca, spremlja pa jo tudi tematska številka revije Fotografija.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Od vode z ledenikov in gora je odvisnih 1,5 milijarde ljudi. Ledeniki se talijo hitreje kot kadarkoli v zadnjih 5000 letih. Ob 19. uri v Galeriji Jakopič v Ljubljani odpirajo mednarodno razstavo Taljenje. Podobe podnebnih sprememb, ki je nastala v sodelovanju z organizacijo Project Pressure. Skozi dela 17 umetnikov in umetnic razkriva globalno razsežnost problema taljenja ledenikov s podobami pojavov iz več kot tridesetih držav in ozemelj ter poudarja, kako podnebna kriza vpliva na celoten planet. Cilj razstave je navdihniti in aktivirati ljudi po svetu, naj se dejavno ukvarjajo s problematiko ter se zavežejo, da bodo od politikov in oblasti zahtevali odgovorno okoljsko politiko, opozarja ustanovitelj in direktor organizacije Project Pressure Klaus Thymann.
17. januar je datum, na katerega je leta 1963 Robert Filliou, umetnik iz avantgardnega gibanja Fluxus izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti. Njegovo idejo praznovanja umetnosti že tradicionalno zaznamuje tudi evroradijska skupina Ars acustica z večerom kratkih zvočnih daril. V projektu redno sodeluje tudi program Ars Radia Slovenija., tokratno darilo pa bo povezalo avantgardistično naravo Rojstnega dne umetnosti z aktualno domačo ustvarjalnostjo. Tolkalec, eksperimentalni glasbenik Jaka Berger bo predstavil interpretacije izbora grafičnih partitur znamenite zbirke Razprava (Treatise, 1963–1967) britanskega skladatelja Corneliusa Cardewa. Berger svoje interpretacije teh nenavadnih grafičnih spodbud za glasbeno igro razvija že preko desetletje. Svoje izvajanje Cardewa je predstavljal na vrsti nastopov ter na dveh ploščah. Drugo, Breakfast With Cardew, je izdal ob koncu lanskega leta. Nocojšnji nastop bo sledil zasnovi izvedb s te najnovejše glasbenikove plošče.
Neveljaven email naslov