Švic smo si lahko ogledali že na lanskem Liffu, v teh dneh pa si ga lahko ogledate prek spletne strani Kinodvora. Film med drugim tematizira osamljenost v času družbenih omrežij, glavni lik je fitnes motivatorka Sylvia, ki si je zgradila uspešno kariero spletne vplivnice in vendar vse v njenem življenju ni tako popolno, kot se zdi na prvi pogled. Oceno filma je pripravil Denis Valič

Film med drugim tematizira osamljenost v času družbenih omrežij, glavni lik je fitnes motivatorka Sylvia, ki si je zgradila uspešno kariero spletne vplivnice - in vendar vse v njenem življenju ni tako popolno

Za vsako ustvarjeno delo bi lahko rekli, da je bolj ali manj izrazit odraz družbenih razmer, v katerih je nastalo, in da v sebi nosi bolj ali manj vidne sledove tistega, čemur pravimo duh časa. A čeprav se tega jasno zavedamo, pa se nam vendarle zdi, da je poljsko-švedska koprodukcija Švic, ki skozi svoje podobe razmišlja o fenomenu spletnih vplivnežev, v tem pogledu drugačno, samosvoje, celo izstopajoče delo. Ne zgodi se prav pogosto, da bi naleteli na film, v katerem se preplet aktualnih družbenih razmer in duha časa uresničuje tako raznovrstno in domiselno, skozi različne oblike in na različnih ravneh. Enkrat neposredno pred gledalčevim pogledom, očitno in nedvoumno, skoraj bahavo, spet drugič pa nekako prekrito, umaknjeno izpred gledalčevih zvedavih oči, podano le kot slutnja nečesa, do česar se šele mora dokopati. A bodimo konkretnejši in povedano ponazorimo z enim izmed primerov, ki nam jih to zanimivo filmsko delo ponuja.

Švic, drugi celovečerec švedskega režiserja Magnusa von Horna, bivšega študenta priznane filmske šole v poljskem Lódzu, je bil premierno predstavljen v programu canskega festivala, temu pa je sledila dolga in uspešna festivalska pot. K tej je nedvomno izdatno pripomogla že sama lokacija premiere, toda hkrati nikakor ne smemo spregledati vloge, ki jo je pri nadvse uspešnem nastopu Švica pred svetovnim občinstvom odigrala obravnavana filmska tema. Švic je namreč eno prvih, mednarodno relevantnih del, ki se skozi svoje podobe posveti resnemu in poglobljenemu premisleku enega najnovejših družbenih fenomenov digitalne dobe, spletnim vplivnežem. Domnevamo lahko, da bi von Hornovo delo že samo z izbiro teme pritegnilo številne gledalce. A kot vsak resen ustvarjalec se je tudi von Horn povsem jasno zavedal, da je treba zvedave poglede gledalcev ne le hipno očarati, pač pa jih na svoje delo tudi prikleniti.
Tako zgodba o Sylwiji, mladi in energični trenerki fitnesa, motivatorki na področju telesne vadbe, ki svojo dejavnost in svoje ideje sočasno in času primerno promovira tudi po spletnem kanalu na enem izmed družbenih omrežij, kmalu preraste svoje začetne okvirje. Von Horn je z njo namreč podal nadvse prepričljivo, hkrati pa tudi komunikativno in vznemirljivo artikulacijo fenomena spletnega vplivneža. Ta v liku Sylwije dobi svojo realno, stvarno podobo, ki je večplastna in pogosto konfliktna sama s sabo; na eni strani je skoraj idealno utelešenje pojma družbene uspešnosti in samouresničenosti, na drugi pa skoraj tragična karikatura osamljene, družbeno izolirane in negotove osebe. Von Horn je v svoji upodobitvi lika spletnega vplivneža brezkompromisen in neusmiljeno dosleden. A hkrati se izkaže kot sijajni pripovedovalec, ki ves čas razmišlja tudi o svojem gledalcu. In tako v svoj tehtni, poglobljeni in resni premislek enega izmed vidikov sedanjega družbenega trenutka, v katerem se hkrati zrcali vsa kompleksnost in notranja protislovnost duha našega časa, vpelje tudi izdatno mero humorja ter dobro odmerjen in natančno tempiran prihod pripovednega elementa – nepričakovan obrat.

Pozornemu gledalcu bo lahko Švic ponudil še veliko več od na primer razmisleka o umeščenosti in aktualnosti njegovega produkcijskega pristopa, pa vse do nepričakovanih in presenetljivih, a tudi vznemirljivih vzporednic, ki se rojevajo iz »življenjskih usod« filma in svetovnega spleta.