Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na razstavi Naslednjih 21 dni bo ključnih umetnica Nataša Berk, na primer, na praznih platnih poziva, da si kar sami zamislimo umetniško delo, ki bi ustrezalo našim pričakovanjem
Galerija, gledalec, okvir, kritika, politika, karierni izzivi umetnice, umetnika. Ste opazili, da umetniškega dela nismo niti še omenili? Kako pomembno je vse tisto okoli njega? Kaj pa, ko še tisto zmanjka?
Razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih je nastala kot koprodukcija med Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti ter galerijo Škuc, v kateri je na ogled. Z njo odpirajo temo vzpostavljanja umetniškega dela: samega nastanka in vseh dejavnikov, ki ga določajo. Sprašujejo se, ali je morda preživetje umetnice oziroma umetnika v sistemu sodobne umetnosti odvisno predvsem od spretnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti? Ali pa je zgolj posledica naklonjenosti tistih na pozicijah moči?
Aktualna kulurnopolitična trenja številni ustvarjalci težko razumejo – ali pa rečeno nasprotno: jih morda razumejo preveč dobro. Zato se ne gre čuditi, da se del razstave ukvarja s pogledom od zunaj, kot zapišejo, skozi prizmo retradicionalizacije družbe in političnih pritiskov, ki obsojajo kritično in subverzivno sodobno umetnost. In humor je orodje, ki se v tako absurdnem času izkaže kot edino preostalo. To je bilo tudi tokratno izhodišče kuratorske skupine, ki jo sestavljajo Vesna Bukovec, Lara Plavčak in Miha Kelemina.
Beli sladoled, ali tandem akademskih slikarjev Miha Perneta in Leona Zuodarja, ki za svojo skupino pravita, da slika z desno in levo roko, se predstavljata s projektom Obleki za otvoritev. Satirično se dotakneta pogosto izkrivljene zaznave in razumevanja ustvarjalcev in njihovih del. Na določitev s strani javnosti, da sta ulična umetnika, sta se odzvala z motivom opečnatega zidu. Že leta 2010 sta ga naslikala znotraj galerije, potem je vzorec prešel na obleko kot prepoznaven znak.
Adrijan Praznik v zadnjih letih duhovito obravnava postopke, s katerimi se umetniki predstavljajo in komunicirajo z galerijami, kuratorji in drugimi, vse od protislovji pri finančnem vrednotenju del do ustvarjanja portfolijev, ki kot neke vrste vrednostni papirji kotirajo na ''borzi'' sveta umetnosti. Gre torej za špekulacijo, kako se umetniška dela spreminjajo glede na kontekst.
Na razstavi sodelujejo še Simona Semenič in Nada Žgank, Nataša Berk, tandem Small but dangers in italijanski umetnik Aldo Giannotti. V Galerijo Škuc v Ljubljani se lahko odpravite do 2. junija – naslednjih 21 dni bo torej ključnih, pravijo.
Na razstavi Naslednjih 21 dni bo ključnih umetnica Nataša Berk, na primer, na praznih platnih poziva, da si kar sami zamislimo umetniško delo, ki bi ustrezalo našim pričakovanjem
Galerija, gledalec, okvir, kritika, politika, karierni izzivi umetnice, umetnika. Ste opazili, da umetniškega dela nismo niti še omenili? Kako pomembno je vse tisto okoli njega? Kaj pa, ko še tisto zmanjka?
Razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih je nastala kot koprodukcija med Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti ter galerijo Škuc, v kateri je na ogled. Z njo odpirajo temo vzpostavljanja umetniškega dela: samega nastanka in vseh dejavnikov, ki ga določajo. Sprašujejo se, ali je morda preživetje umetnice oziroma umetnika v sistemu sodobne umetnosti odvisno predvsem od spretnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti? Ali pa je zgolj posledica naklonjenosti tistih na pozicijah moči?
Aktualna kulurnopolitična trenja številni ustvarjalci težko razumejo – ali pa rečeno nasprotno: jih morda razumejo preveč dobro. Zato se ne gre čuditi, da se del razstave ukvarja s pogledom od zunaj, kot zapišejo, skozi prizmo retradicionalizacije družbe in političnih pritiskov, ki obsojajo kritično in subverzivno sodobno umetnost. In humor je orodje, ki se v tako absurdnem času izkaže kot edino preostalo. To je bilo tudi tokratno izhodišče kuratorske skupine, ki jo sestavljajo Vesna Bukovec, Lara Plavčak in Miha Kelemina.
Beli sladoled, ali tandem akademskih slikarjev Miha Perneta in Leona Zuodarja, ki za svojo skupino pravita, da slika z desno in levo roko, se predstavljata s projektom Obleki za otvoritev. Satirično se dotakneta pogosto izkrivljene zaznave in razumevanja ustvarjalcev in njihovih del. Na določitev s strani javnosti, da sta ulična umetnika, sta se odzvala z motivom opečnatega zidu. Že leta 2010 sta ga naslikala znotraj galerije, potem je vzorec prešel na obleko kot prepoznaven znak.
Adrijan Praznik v zadnjih letih duhovito obravnava postopke, s katerimi se umetniki predstavljajo in komunicirajo z galerijami, kuratorji in drugimi, vse od protislovji pri finančnem vrednotenju del do ustvarjanja portfolijev, ki kot neke vrste vrednostni papirji kotirajo na ''borzi'' sveta umetnosti. Gre torej za špekulacijo, kako se umetniška dela spreminjajo glede na kontekst.
Na razstavi sodelujejo še Simona Semenič in Nada Žgank, Nataša Berk, tandem Small but dangers in italijanski umetnik Aldo Giannotti. V Galerijo Škuc v Ljubljani se lahko odpravite do 2. junija – naslednjih 21 dni bo torej ključnih, pravijo.
Vsebine Programa Ars
Pozavnist Nils Landgren ima številno navdušeno občinstvo tako doma na Švedskem kot tudi v Nemčiji, ki je skorajda njegova druga domovina. Igra jazz in funk, ustvaril pa je tudi lastno božično tradicijo. Že nekaj let namreč pripravlja koncertni program, ki ga imenuje Božič s prijatelji. Leta 2017 je skupina nastopila v Berwaldovi dvorani v Stockholmu, kjer je s svojo glasbo širila božično vzdušje.
Latvijski radio v Rigi prireja koncert z glasbo latvijskega skladatelja Ugisa Praulinša, ki ga je navdahnila glasba renesanse. Njegov glasbeni projekt z naslovom Pot luči bodo izvajali člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, in glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
V okviru Evroradijskega božičnega dne Radio iz Kölna ponuja glasbo Georga Philippa Telemanna s koncertom v cerkvi Svete trojice v Kölnu. Na koncertu nastopajo solisti vokalnega ansambla Rheinische Kantorei in inštrumentalnega ansambla Das Kleine Konzert pod dirigentskim vodstvom Hermanna Maxa. Glasbeniki bodo izvedli pet kantat Georga Philippa Telemanna, ki jih je ta za verske obrede v božičnem času napisal med svojim bivanjem v Frankfurtu in Hamburgu.
Finski radio že 26. leto zapored v okviru Evroradijskega božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bo nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen ansambel, ki bo izvajal spored raznovrstne božične glasbe, tradicionalne in nove božične skladbe. Z Mario Ylipää nastopajo kitarist Marzi Nyman, akordeonist Niko Kumpuvaara in kontrabasist Ville Herrala.
Začnimo pri wuhobranu, neologizmu leta 2020. Komisijo je navdušil z izvirnostjo in pozitivnim pomenom. Gre za izdelek, ki je donacija prostovoljcev zdravstvenemu osebju in se ga ne sme preprodajati. Skrbi za to, da trakci maske pri dolgotrajni rabi ne ožulijo ušes. Ker se piše z dvojnim w, pa ima še dodaten pomen, saj jo lahko povezujemo s kitajskim mestom Wuhan, kjer naj bi se pandemija začela. Finalistke za besedo leta niso tako presenetljive. So pa zanimivi razlogi za njihov izbor. Kolesarjenje je beseda, ki se nanaša tako na slovenski zmagi na kolesarski dirki po Franciji kot tudi na proteste. Beseda šolotožje presenetljivo označuje, kako zelo letos starši in otroci pogrešajo šolo. Mehurček je slovenski prevod za social bubble, ki obenem spominja na slovensko klasiko, knjigo pesmi za otroke Otona Župančiča Mehurčki. Zoom se nanaša na aplikacijo za videoklice, zanimive pa so izpeljanke kot sta zoomati ali zoomer. Slovenska posebnost je besedna zveza 14 dni, ker že od marca poslušamo, da je naslednjih 14 dni ključnih, kritičnih. Beseda ne-leto dobro opiše letošnje leto. Rahljanje je v zvezi s epidemijo pozitivna beseda, cepivo nekateri dojemajo negativno, karantena je redko pozitivna, predihovalnik prav tako, vsekakor pa bi se vsi strinjali, da je med najbolj negativnimi letos beseda pozitiven. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Tudi letos vzporedno poteka izbor kretnje leta, nad katero bdi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Glasovanje med finalistkami bo potekalo med 4. in 11. januarjem 2021.
Leta 2025 bo eno od slovenskih mest nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). V ožji izbor so se uvrstili Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran. Kdo bo nosilec laskavega naziva, bo znano popoldne.
Neveljaven email naslov