Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na razstavi Naslednjih 21 dni bo ključnih umetnica Nataša Berk, na primer, na praznih platnih poziva, da si kar sami zamislimo umetniško delo, ki bi ustrezalo našim pričakovanjem
Galerija, gledalec, okvir, kritika, politika, karierni izzivi umetnice, umetnika. Ste opazili, da umetniškega dela nismo niti še omenili? Kako pomembno je vse tisto okoli njega? Kaj pa, ko še tisto zmanjka?
Razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih je nastala kot koprodukcija med Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti ter galerijo Škuc, v kateri je na ogled. Z njo odpirajo temo vzpostavljanja umetniškega dela: samega nastanka in vseh dejavnikov, ki ga določajo. Sprašujejo se, ali je morda preživetje umetnice oziroma umetnika v sistemu sodobne umetnosti odvisno predvsem od spretnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti? Ali pa je zgolj posledica naklonjenosti tistih na pozicijah moči?
Aktualna kulurnopolitična trenja številni ustvarjalci težko razumejo – ali pa rečeno nasprotno: jih morda razumejo preveč dobro. Zato se ne gre čuditi, da se del razstave ukvarja s pogledom od zunaj, kot zapišejo, skozi prizmo retradicionalizacije družbe in političnih pritiskov, ki obsojajo kritično in subverzivno sodobno umetnost. In humor je orodje, ki se v tako absurdnem času izkaže kot edino preostalo. To je bilo tudi tokratno izhodišče kuratorske skupine, ki jo sestavljajo Vesna Bukovec, Lara Plavčak in Miha Kelemina.
Beli sladoled, ali tandem akademskih slikarjev Miha Perneta in Leona Zuodarja, ki za svojo skupino pravita, da slika z desno in levo roko, se predstavljata s projektom Obleki za otvoritev. Satirično se dotakneta pogosto izkrivljene zaznave in razumevanja ustvarjalcev in njihovih del. Na določitev s strani javnosti, da sta ulična umetnika, sta se odzvala z motivom opečnatega zidu. Že leta 2010 sta ga naslikala znotraj galerije, potem je vzorec prešel na obleko kot prepoznaven znak.
Adrijan Praznik v zadnjih letih duhovito obravnava postopke, s katerimi se umetniki predstavljajo in komunicirajo z galerijami, kuratorji in drugimi, vse od protislovji pri finančnem vrednotenju del do ustvarjanja portfolijev, ki kot neke vrste vrednostni papirji kotirajo na ''borzi'' sveta umetnosti. Gre torej za špekulacijo, kako se umetniška dela spreminjajo glede na kontekst.
Na razstavi sodelujejo še Simona Semenič in Nada Žgank, Nataša Berk, tandem Small but dangers in italijanski umetnik Aldo Giannotti. V Galerijo Škuc v Ljubljani se lahko odpravite do 2. junija – naslednjih 21 dni bo torej ključnih, pravijo.
Na razstavi Naslednjih 21 dni bo ključnih umetnica Nataša Berk, na primer, na praznih platnih poziva, da si kar sami zamislimo umetniško delo, ki bi ustrezalo našim pričakovanjem
Galerija, gledalec, okvir, kritika, politika, karierni izzivi umetnice, umetnika. Ste opazili, da umetniškega dela nismo niti še omenili? Kako pomembno je vse tisto okoli njega? Kaj pa, ko še tisto zmanjka?
Razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih je nastala kot koprodukcija med Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti ter galerijo Škuc, v kateri je na ogled. Z njo odpirajo temo vzpostavljanja umetniškega dela: samega nastanka in vseh dejavnikov, ki ga določajo. Sprašujejo se, ali je morda preživetje umetnice oziroma umetnika v sistemu sodobne umetnosti odvisno predvsem od spretnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti? Ali pa je zgolj posledica naklonjenosti tistih na pozicijah moči?
Aktualna kulurnopolitična trenja številni ustvarjalci težko razumejo – ali pa rečeno nasprotno: jih morda razumejo preveč dobro. Zato se ne gre čuditi, da se del razstave ukvarja s pogledom od zunaj, kot zapišejo, skozi prizmo retradicionalizacije družbe in političnih pritiskov, ki obsojajo kritično in subverzivno sodobno umetnost. In humor je orodje, ki se v tako absurdnem času izkaže kot edino preostalo. To je bilo tudi tokratno izhodišče kuratorske skupine, ki jo sestavljajo Vesna Bukovec, Lara Plavčak in Miha Kelemina.
Beli sladoled, ali tandem akademskih slikarjev Miha Perneta in Leona Zuodarja, ki za svojo skupino pravita, da slika z desno in levo roko, se predstavljata s projektom Obleki za otvoritev. Satirično se dotakneta pogosto izkrivljene zaznave in razumevanja ustvarjalcev in njihovih del. Na določitev s strani javnosti, da sta ulična umetnika, sta se odzvala z motivom opečnatega zidu. Že leta 2010 sta ga naslikala znotraj galerije, potem je vzorec prešel na obleko kot prepoznaven znak.
Adrijan Praznik v zadnjih letih duhovito obravnava postopke, s katerimi se umetniki predstavljajo in komunicirajo z galerijami, kuratorji in drugimi, vse od protislovji pri finančnem vrednotenju del do ustvarjanja portfolijev, ki kot neke vrste vrednostni papirji kotirajo na ''borzi'' sveta umetnosti. Gre torej za špekulacijo, kako se umetniška dela spreminjajo glede na kontekst.
Na razstavi sodelujejo še Simona Semenič in Nada Žgank, Nataša Berk, tandem Small but dangers in italijanski umetnik Aldo Giannotti. V Galerijo Škuc v Ljubljani se lahko odpravite do 2. junija – naslednjih 21 dni bo torej ključnih, pravijo.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov