Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na razstavi Naslednjih 21 dni bo ključnih umetnica Nataša Berk, na primer, na praznih platnih poziva, da si kar sami zamislimo umetniško delo, ki bi ustrezalo našim pričakovanjem
Galerija, gledalec, okvir, kritika, politika, karierni izzivi umetnice, umetnika. Ste opazili, da umetniškega dela nismo niti še omenili? Kako pomembno je vse tisto okoli njega? Kaj pa, ko še tisto zmanjka?
Razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih je nastala kot koprodukcija med Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti ter galerijo Škuc, v kateri je na ogled. Z njo odpirajo temo vzpostavljanja umetniškega dela: samega nastanka in vseh dejavnikov, ki ga določajo. Sprašujejo se, ali je morda preživetje umetnice oziroma umetnika v sistemu sodobne umetnosti odvisno predvsem od spretnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti? Ali pa je zgolj posledica naklonjenosti tistih na pozicijah moči?
Aktualna kulurnopolitična trenja številni ustvarjalci težko razumejo – ali pa rečeno nasprotno: jih morda razumejo preveč dobro. Zato se ne gre čuditi, da se del razstave ukvarja s pogledom od zunaj, kot zapišejo, skozi prizmo retradicionalizacije družbe in političnih pritiskov, ki obsojajo kritično in subverzivno sodobno umetnost. In humor je orodje, ki se v tako absurdnem času izkaže kot edino preostalo. To je bilo tudi tokratno izhodišče kuratorske skupine, ki jo sestavljajo Vesna Bukovec, Lara Plavčak in Miha Kelemina.
Beli sladoled, ali tandem akademskih slikarjev Miha Perneta in Leona Zuodarja, ki za svojo skupino pravita, da slika z desno in levo roko, se predstavljata s projektom Obleki za otvoritev. Satirično se dotakneta pogosto izkrivljene zaznave in razumevanja ustvarjalcev in njihovih del. Na določitev s strani javnosti, da sta ulična umetnika, sta se odzvala z motivom opečnatega zidu. Že leta 2010 sta ga naslikala znotraj galerije, potem je vzorec prešel na obleko kot prepoznaven znak.
Adrijan Praznik v zadnjih letih duhovito obravnava postopke, s katerimi se umetniki predstavljajo in komunicirajo z galerijami, kuratorji in drugimi, vse od protislovji pri finančnem vrednotenju del do ustvarjanja portfolijev, ki kot neke vrste vrednostni papirji kotirajo na ''borzi'' sveta umetnosti. Gre torej za špekulacijo, kako se umetniška dela spreminjajo glede na kontekst.
Na razstavi sodelujejo še Simona Semenič in Nada Žgank, Nataša Berk, tandem Small but dangers in italijanski umetnik Aldo Giannotti. V Galerijo Škuc v Ljubljani se lahko odpravite do 2. junija – naslednjih 21 dni bo torej ključnih, pravijo.
Na razstavi Naslednjih 21 dni bo ključnih umetnica Nataša Berk, na primer, na praznih platnih poziva, da si kar sami zamislimo umetniško delo, ki bi ustrezalo našim pričakovanjem
Galerija, gledalec, okvir, kritika, politika, karierni izzivi umetnice, umetnika. Ste opazili, da umetniškega dela nismo niti še omenili? Kako pomembno je vse tisto okoli njega? Kaj pa, ko še tisto zmanjka?
Razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih je nastala kot koprodukcija med Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti ter galerijo Škuc, v kateri je na ogled. Z njo odpirajo temo vzpostavljanja umetniškega dela: samega nastanka in vseh dejavnikov, ki ga določajo. Sprašujejo se, ali je morda preživetje umetnice oziroma umetnika v sistemu sodobne umetnosti odvisno predvsem od spretnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti? Ali pa je zgolj posledica naklonjenosti tistih na pozicijah moči?
Aktualna kulurnopolitična trenja številni ustvarjalci težko razumejo – ali pa rečeno nasprotno: jih morda razumejo preveč dobro. Zato se ne gre čuditi, da se del razstave ukvarja s pogledom od zunaj, kot zapišejo, skozi prizmo retradicionalizacije družbe in političnih pritiskov, ki obsojajo kritično in subverzivno sodobno umetnost. In humor je orodje, ki se v tako absurdnem času izkaže kot edino preostalo. To je bilo tudi tokratno izhodišče kuratorske skupine, ki jo sestavljajo Vesna Bukovec, Lara Plavčak in Miha Kelemina.
Beli sladoled, ali tandem akademskih slikarjev Miha Perneta in Leona Zuodarja, ki za svojo skupino pravita, da slika z desno in levo roko, se predstavljata s projektom Obleki za otvoritev. Satirično se dotakneta pogosto izkrivljene zaznave in razumevanja ustvarjalcev in njihovih del. Na določitev s strani javnosti, da sta ulična umetnika, sta se odzvala z motivom opečnatega zidu. Že leta 2010 sta ga naslikala znotraj galerije, potem je vzorec prešel na obleko kot prepoznaven znak.
Adrijan Praznik v zadnjih letih duhovito obravnava postopke, s katerimi se umetniki predstavljajo in komunicirajo z galerijami, kuratorji in drugimi, vse od protislovji pri finančnem vrednotenju del do ustvarjanja portfolijev, ki kot neke vrste vrednostni papirji kotirajo na ''borzi'' sveta umetnosti. Gre torej za špekulacijo, kako se umetniška dela spreminjajo glede na kontekst.
Na razstavi sodelujejo še Simona Semenič in Nada Žgank, Nataša Berk, tandem Small but dangers in italijanski umetnik Aldo Giannotti. V Galerijo Škuc v Ljubljani se lahko odpravite do 2. junija – naslednjih 21 dni bo torej ključnih, pravijo.
Svet se je ustavil, ljudje so ostali doma in na začetku karantene je morda še kdo mislil, da se bo med pandemijo zgodila renesansa kupovanja in branja knjig. Ni se. Če je bilo na začetku koronakrize in karantene mogoče slišati napovedi o renesansi branja, je po tednih izolacije jasno, da se ta ni zgodila. Založniški trgi po Evropi in svetu so v krču. V času, ko so potrošniški tako rekoč čez noč odkrili nakupovanje po spletu, to ne velja za knjige.
Karantena je preizkus za duha in telo. Po mesecu dni izolacije se v družinsko življenje počasi zajeda monotonost, ki jo je dobro razbiti. Zakaj ne z lutkami, se sprašuje višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Helena Korošec. "Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med staršem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose," pravi dr. Korošec in opozarja, da lahko marsikatero družinsko težavo v komunikacijskem smislu prenesemo na lutko, ki tako postane mediator družinskih odnosov. "Vem za primere, ko družine izdelajo lutke, potem pa se med seboj igrajo s pomočjo videopovezave, kar je otrokom zelo všeč. "Za domačo igro z lutkami ni treba v trgovino, dovolj je, da pobrskamo po predalih in omarah ter sami izdelamo raznovrstne lutke. Z njimi se lahko igramo, postorimo kaj po hiši, se učimo ali delamo domače naloge.
O individualno-kolektivnem spominu oziroma o zvočnem spominu, ki prek čustvovanja preplete sedanjost s preteklostjo Glasba: Ježek iz zgodnjega obdobja, Jožek in Ježek, Lili Marlen (Vlado Kreslin in Beltinška banda), Donna Clara, Valerija Heybal in drugi.
Glasba: Kje je moj mili dom, Če se bom ženil, Peščalka ali Sv. Konstantin, Lani sem možila se / Pozim, polet
Vabimo vas na potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. O glasbi kot multimodialnem spodbujevalcu, ki vpliva na naš spomin, čustva in o različnih načinih uporabe glasbe – od samopomoči z glasbo do glasbene terapije in uporabe glasbe v medicinske namene.
Neveljaven email naslov