Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na razstavi Naslednjih 21 dni bo ključnih umetnica Nataša Berk, na primer, na praznih platnih poziva, da si kar sami zamislimo umetniško delo, ki bi ustrezalo našim pričakovanjem
Galerija, gledalec, okvir, kritika, politika, karierni izzivi umetnice, umetnika. Ste opazili, da umetniškega dela nismo niti še omenili? Kako pomembno je vse tisto okoli njega? Kaj pa, ko še tisto zmanjka?
Razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih je nastala kot koprodukcija med Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti ter galerijo Škuc, v kateri je na ogled. Z njo odpirajo temo vzpostavljanja umetniškega dela: samega nastanka in vseh dejavnikov, ki ga določajo. Sprašujejo se, ali je morda preživetje umetnice oziroma umetnika v sistemu sodobne umetnosti odvisno predvsem od spretnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti? Ali pa je zgolj posledica naklonjenosti tistih na pozicijah moči?
Aktualna kulurnopolitična trenja številni ustvarjalci težko razumejo – ali pa rečeno nasprotno: jih morda razumejo preveč dobro. Zato se ne gre čuditi, da se del razstave ukvarja s pogledom od zunaj, kot zapišejo, skozi prizmo retradicionalizacije družbe in političnih pritiskov, ki obsojajo kritično in subverzivno sodobno umetnost. In humor je orodje, ki se v tako absurdnem času izkaže kot edino preostalo. To je bilo tudi tokratno izhodišče kuratorske skupine, ki jo sestavljajo Vesna Bukovec, Lara Plavčak in Miha Kelemina.
Beli sladoled, ali tandem akademskih slikarjev Miha Perneta in Leona Zuodarja, ki za svojo skupino pravita, da slika z desno in levo roko, se predstavljata s projektom Obleki za otvoritev. Satirično se dotakneta pogosto izkrivljene zaznave in razumevanja ustvarjalcev in njihovih del. Na določitev s strani javnosti, da sta ulična umetnika, sta se odzvala z motivom opečnatega zidu. Že leta 2010 sta ga naslikala znotraj galerije, potem je vzorec prešel na obleko kot prepoznaven znak.
Adrijan Praznik v zadnjih letih duhovito obravnava postopke, s katerimi se umetniki predstavljajo in komunicirajo z galerijami, kuratorji in drugimi, vse od protislovji pri finančnem vrednotenju del do ustvarjanja portfolijev, ki kot neke vrste vrednostni papirji kotirajo na ''borzi'' sveta umetnosti. Gre torej za špekulacijo, kako se umetniška dela spreminjajo glede na kontekst.
Na razstavi sodelujejo še Simona Semenič in Nada Žgank, Nataša Berk, tandem Small but dangers in italijanski umetnik Aldo Giannotti. V Galerijo Škuc v Ljubljani se lahko odpravite do 2. junija – naslednjih 21 dni bo torej ključnih, pravijo.
Na razstavi Naslednjih 21 dni bo ključnih umetnica Nataša Berk, na primer, na praznih platnih poziva, da si kar sami zamislimo umetniško delo, ki bi ustrezalo našim pričakovanjem
Galerija, gledalec, okvir, kritika, politika, karierni izzivi umetnice, umetnika. Ste opazili, da umetniškega dela nismo niti še omenili? Kako pomembno je vse tisto okoli njega? Kaj pa, ko še tisto zmanjka?
Razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih je nastala kot koprodukcija med Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti ter galerijo Škuc, v kateri je na ogled. Z njo odpirajo temo vzpostavljanja umetniškega dela: samega nastanka in vseh dejavnikov, ki ga določajo. Sprašujejo se, ali je morda preživetje umetnice oziroma umetnika v sistemu sodobne umetnosti odvisno predvsem od spretnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti? Ali pa je zgolj posledica naklonjenosti tistih na pozicijah moči?
Aktualna kulurnopolitična trenja številni ustvarjalci težko razumejo – ali pa rečeno nasprotno: jih morda razumejo preveč dobro. Zato se ne gre čuditi, da se del razstave ukvarja s pogledom od zunaj, kot zapišejo, skozi prizmo retradicionalizacije družbe in političnih pritiskov, ki obsojajo kritično in subverzivno sodobno umetnost. In humor je orodje, ki se v tako absurdnem času izkaže kot edino preostalo. To je bilo tudi tokratno izhodišče kuratorske skupine, ki jo sestavljajo Vesna Bukovec, Lara Plavčak in Miha Kelemina.
Beli sladoled, ali tandem akademskih slikarjev Miha Perneta in Leona Zuodarja, ki za svojo skupino pravita, da slika z desno in levo roko, se predstavljata s projektom Obleki za otvoritev. Satirično se dotakneta pogosto izkrivljene zaznave in razumevanja ustvarjalcev in njihovih del. Na določitev s strani javnosti, da sta ulična umetnika, sta se odzvala z motivom opečnatega zidu. Že leta 2010 sta ga naslikala znotraj galerije, potem je vzorec prešel na obleko kot prepoznaven znak.
Adrijan Praznik v zadnjih letih duhovito obravnava postopke, s katerimi se umetniki predstavljajo in komunicirajo z galerijami, kuratorji in drugimi, vse od protislovji pri finančnem vrednotenju del do ustvarjanja portfolijev, ki kot neke vrste vrednostni papirji kotirajo na ''borzi'' sveta umetnosti. Gre torej za špekulacijo, kako se umetniška dela spreminjajo glede na kontekst.
Na razstavi sodelujejo še Simona Semenič in Nada Žgank, Nataša Berk, tandem Small but dangers in italijanski umetnik Aldo Giannotti. V Galerijo Škuc v Ljubljani se lahko odpravite do 2. junija – naslednjih 21 dni bo torej ključnih, pravijo.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov