Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Helmut Newton: Lepe in poredne

15.05.2021

V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, ki je v svoj objektiv lovil lepe in slavne, filmske in modne ikone, tudi politike; vselej v provokativnih, pogosto eksplicitnih pozah in z veliko golote. Newton je tudi za modne revije, na primer za Vogue, ustvarjal dela, ki so družbi nastavljala ogledalo in so dala misliti – na primer fotografije z mrtvimi piščanci v visokih petah, s svojim ustvarjanjem pa je izzval tudi veliko zgražanja. V dokumentarcu Helmut Newton: lepe in poredne se ga spominjajo slavne ženske, ki so stale pred njegovo kamero – Isabella Rossellini, Grace Jones in druge. Razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen

V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen

Če se leta 2021 pogovarjamo o Helmutu Newtonu, se le stežka izognemo spolzkemu terenu, po katerem je kar naprej stopalo delo tega fotografa. Newton je v svoji dolgi karieri pogosto portretiral lepotice v fizično podrejenem položaju, zaradi česar mu je Susan Sontag nekoč kar med televizijskim prenosom vrgla v obraz opazko, da je mizogin. Njegove provokativne fotografije, kakršna je denimo tista, na kateri je na hrbet klečeče manekenke postavil konjsko sedlo, so v današnjem hipersenzitivnem vzdušju gibanja #JazTudi nekaj povsem nedopustnega, še toliko bolj, ker jih je ustvaril prav moški pogled. Dokumentarni film Helmut Newton: Lepe in poredne zato hočeš nočeš gledamo kot nekakšno posthumno prevrednotenje dela tega fotografskega genija, ki je leta 2004 po prometni nesreči umrl pri 84-ih letih.
90-minutni dokumentarec nas skozi spretno zgrajeno pripoved prek pogovorov z nekdanjimi sodelavkami popelje skozi vrhunce fotografovega dela, se pri tem na kratko ustavi pri njegovih kritikih, šele v drugi polovici pa nam razkrije ustvarjalca samega in njegove osebne travme, zaradi katerih je sploh ubral tako kontroverzen slog. Newton je kot fant iz judovske družine odraščal v nacistični Nemčiji, a je kljub življenju v nenehnem strahu občudoval osupljivo delo Leni Riefenstahl in njene podobe arijskih idealov. Prav zaradi te podobnosti med nacizmom in sodobno pop kulturo, njuno fascinacijo nad popolnim telesom, se je za njegove fotografije zdelo, da kapitalistično potrošništvo razgaljajo na nekem primordialnem, neubesedljivem nivoju, ki v domišljiji gledalcev razkriva globljo in neprijetno resnico.
Seveda pa je Newton ravno tako pogosto, kot je tematiziral žensko podrejenost, slavil tudi žensko moč. Njegove izbranke so tudi v trenutkih največje submisivnosti gledalcem vračale odločen, prodoren pogled. Poleg tega je v številnih fotografijah svoje protagonistke tudi dejansko obdal z avro dominance, pa naj je šlo za legendarne fotografije Charlotte Rampling, Marianne Faithful, Nadje Auermann, Claudie Schiffer ali pa Grace Jones, ob kateri je bil celo Dolph Lundgren videti kot nebogljena lutka.
In nenazadnje film razkrije zakulisje njegove artistične metode, kjer je pomembno vlogo odigrala njegova soproga June, ki je bila nepogrešljiv člen pri postavitvi številnih legendarnih fotografskih seans.
Film Lepe in poredne na ta način poda prepričljiv, dinamičen, celo zabaven pogled na kariero Helmuta Newtona ter se gleda kot komentirana galerija njegovih ključnih del. Film nima časa, da bi šel v pregloboke razprave o njegovem delu, zato prek reminiscenc njegovih sodelavk v zraku ostaja pridih posthumnega poklona. Čeprav Newton za sabo ni imel resnih škandalov, pa marsikdo ne more mimo njegovih šovinističnih komentarjev, za katere sicer vsi vpleteni zatrjujejo, da so bili mišljeni izključno kot del njegovega ustvarjalnega procesa. Dokumentarec ima zaradi tega značaj apologije glede nečesa, kar zares ne potrebuje opravičila, pa čeprav je jasno, da je njegovo delo produkt nekih časov, ki so zdaj že davno za nami. Izkaže se, da je Newtonovo delo dejansko bolj kontroverzno kot možakar sam, predvsem pa je po vseh teh letih in družbenih spremembah še vedno naravnost fantastično.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Helmut Newton: Lepe in poredne

15.05.2021

V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, ki je v svoj objektiv lovil lepe in slavne, filmske in modne ikone, tudi politike; vselej v provokativnih, pogosto eksplicitnih pozah in z veliko golote. Newton je tudi za modne revije, na primer za Vogue, ustvarjal dela, ki so družbi nastavljala ogledalo in so dala misliti – na primer fotografije z mrtvimi piščanci v visokih petah, s svojim ustvarjanjem pa je izzval tudi veliko zgražanja. V dokumentarcu Helmut Newton: lepe in poredne se ga spominjajo slavne ženske, ki so stale pred njegovo kamero – Isabella Rossellini, Grace Jones in druge. Razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen

V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen

Če se leta 2021 pogovarjamo o Helmutu Newtonu, se le stežka izognemo spolzkemu terenu, po katerem je kar naprej stopalo delo tega fotografa. Newton je v svoji dolgi karieri pogosto portretiral lepotice v fizično podrejenem položaju, zaradi česar mu je Susan Sontag nekoč kar med televizijskim prenosom vrgla v obraz opazko, da je mizogin. Njegove provokativne fotografije, kakršna je denimo tista, na kateri je na hrbet klečeče manekenke postavil konjsko sedlo, so v današnjem hipersenzitivnem vzdušju gibanja #JazTudi nekaj povsem nedopustnega, še toliko bolj, ker jih je ustvaril prav moški pogled. Dokumentarni film Helmut Newton: Lepe in poredne zato hočeš nočeš gledamo kot nekakšno posthumno prevrednotenje dela tega fotografskega genija, ki je leta 2004 po prometni nesreči umrl pri 84-ih letih.
90-minutni dokumentarec nas skozi spretno zgrajeno pripoved prek pogovorov z nekdanjimi sodelavkami popelje skozi vrhunce fotografovega dela, se pri tem na kratko ustavi pri njegovih kritikih, šele v drugi polovici pa nam razkrije ustvarjalca samega in njegove osebne travme, zaradi katerih je sploh ubral tako kontroverzen slog. Newton je kot fant iz judovske družine odraščal v nacistični Nemčiji, a je kljub življenju v nenehnem strahu občudoval osupljivo delo Leni Riefenstahl in njene podobe arijskih idealov. Prav zaradi te podobnosti med nacizmom in sodobno pop kulturo, njuno fascinacijo nad popolnim telesom, se je za njegove fotografije zdelo, da kapitalistično potrošništvo razgaljajo na nekem primordialnem, neubesedljivem nivoju, ki v domišljiji gledalcev razkriva globljo in neprijetno resnico.
Seveda pa je Newton ravno tako pogosto, kot je tematiziral žensko podrejenost, slavil tudi žensko moč. Njegove izbranke so tudi v trenutkih največje submisivnosti gledalcem vračale odločen, prodoren pogled. Poleg tega je v številnih fotografijah svoje protagonistke tudi dejansko obdal z avro dominance, pa naj je šlo za legendarne fotografije Charlotte Rampling, Marianne Faithful, Nadje Auermann, Claudie Schiffer ali pa Grace Jones, ob kateri je bil celo Dolph Lundgren videti kot nebogljena lutka.
In nenazadnje film razkrije zakulisje njegove artistične metode, kjer je pomembno vlogo odigrala njegova soproga June, ki je bila nepogrešljiv člen pri postavitvi številnih legendarnih fotografskih seans.
Film Lepe in poredne na ta način poda prepričljiv, dinamičen, celo zabaven pogled na kariero Helmuta Newtona ter se gleda kot komentirana galerija njegovih ključnih del. Film nima časa, da bi šel v pregloboke razprave o njegovem delu, zato prek reminiscenc njegovih sodelavk v zraku ostaja pridih posthumnega poklona. Čeprav Newton za sabo ni imel resnih škandalov, pa marsikdo ne more mimo njegovih šovinističnih komentarjev, za katere sicer vsi vpleteni zatrjujejo, da so bili mišljeni izključno kot del njegovega ustvarjalnega procesa. Dokumentarec ima zaradi tega značaj apologije glede nečesa, kar zares ne potrebuje opravičila, pa čeprav je jasno, da je njegovo delo produkt nekih časov, ki so zdaj že davno za nami. Izkaže se, da je Newtonovo delo dejansko bolj kontroverzno kot možakar sam, predvsem pa je po vseh teh letih in družbenih spremembah še vedno naravnost fantastično.


08.10.2021

Spot - Zdravnik primarij

Vsebine Programa Ars


07.10.2021

Nobelova nagrada 2021

Vsebine Programa Ars


07.10.2021

Uvodni koncert abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije

S koncertom naslovljenim Akord na robčku se odpira še eden od abonmajskih ciklov Slovenske filharmonije, ki je naslovljen Same mogočne skladbe. Kronološka odprtost cikla s šestimi koncerti vključuje mogočna orkestrska dela pozne romantike in dvajsetega stoletja domačih in tujih skladateljev. Naslov koncerta se navezuje na solistično skladbo večera, Koncert za violino v D Igorja Stravinskega, ko je skladatelj solistu, ki je premierno izvajal koncert, uvodni akord na napisal kar na robec, nakar mu je solist odvrnil, da je akord dejansko neizvedljiv. Kasneje je akord poizkusil zaigrati na violini in se takoj navdušil nad njegovo zvočnostjo. Solistično mesto uvodnega koncerta cikla Same mogočne skladbe pripada Jonianu Iliasu Kadeshi, priznanemu violiniste mlajše generacije, ki je do zdaj nastopil med drugim s Komornim orkestrom Evrope pod vodstvom sira Andrása Schiffa, Novim ruskim državnim simfoničnim orkestrom pod vodstvom Jurija Bašmeta, Kraljevim filharmoničnim orkestrom iz Londona, Škotskim komornim orkestrom, Münchenskim radijskim orkestrom, idr.


06.10.2021

Po Ljubljani se razliva Tinta, mednarodni festival stripa

Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. V fokusu letošnje Tinte je še eno veliko ime, Američan Peter Kuper, ki strip in ilustracijo prodorno izrablja za družbeno in politično kritiko v revijah The New Yorker in MAD. Znan je po tem, da v strip mojstrsko pretaplja književne klasike. Med drugim se je na sodoben način spopadel z arhaično kritiko kolonializmu v kontroverznem romanu Josepha Conrada Srce teme, po katerem je bil navdahnjen znameniti hollywoodski film Apokalipsa zdaj. V Vodnikovi domačiji pa so na ogled izvirniki iz njegove zbirke Kafka, v kateri je uporabil tehniko praskanke. Ta spominja na lesorez, kar se z močnimi črno-belimi kontrasti ujame z občutkom tesnobe, z absurdnostjo in čudaškostjo. In če vas iz Šiške zanese spet nazaj v središče prestolnice še v DobroVago, si tam lahko ogledate izdaje majhne Berlinske umetniške, družbeno in izobraževalno angažirane založbe z imenom Colorama. V soboto se v Kinu Šiška v Ljubljani obeta tudi tradicionalni sejem s številni delavnicami in pogovori ter zvečer še s podelitvijo nagrad zlatirepec in seveda glasbo.


05.10.2021

Sanremo režiserja Miroslava Mandića

Po filmih Adria Blues in Igram, sem je Sanremo tretji celovečerec režiserja in scenarista Miroslava Mandića. Z glavnima igralcema Sandijem Pavlinom in Silvo Čušin in z močno simboliko prikazuje ljubezen, ki se zgodi protagonistoma Brunu in Duši v jeseni življenja, v domu starostnikov, kjer skrbijo za ljudi z demenco. Film govori o starostnikih Brunu in Duši, ki živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. Kljub temu se z vsakim novim dnevom drug drugega razveselita. Režiser se v filmu osredotoča predvsem na čustveni svet protagonistov in njuno subtilno zaznavanje okolice ter intimnih impulzov, ki jih iz nje prejemata. Film, ki naslavlja temo izgube spomina, predvsem iz danes na jutri, občutenja junakov pogosteje bolj kot dialoško poudarja prav na vizualni ravni. Režiser spregovori o tem, kako si je zamišljal notranji svet osrednjega junaka, ki sproti pozablja srečevanja prejšnjega dne. Sanremo je slovensko-italijanska koprodukcija s podporo RTV Slovenija in pred nocojšnjo premiero je uspešno gostoval na tujih festivalih; je tudi slovenski kandidat za nominacijo za mednarodnega oskarja. Za filmsko fotografijo je poskrbel Peter Zeitlinger (med drugim sodelovalec Wernerja Herzoga in Ulricha Seidla), za glasbo Darko Rundek in za montažo Andrej Nagode. Prihodnji teden se bo Sanremo potegoval tudi za nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma.


05.10.2021

Kako učenci in učenke doživljajo prikriti kurikulum?

Annette Krauss v ljubljanski galeriji Škuc razmišlja o nenamernih dejavnikih v vzgoji Učenci se v šoli ne učijo le v času učnih ur, temveč nanje pomembno vpliva tudi tako imenovani prikriti kurikulum, ki opisuje vse nenamerne dejavnike v vzgoji. Ti segajo od ustaljenih nenapisanih pravil in navad, do organizacije prostora in arhitekture. Kdaj, kako in koga izobraževanje emancipira in kdaj, kako in koga zatira, se sprašuje nizozemska umetnica, pedagoginja in piska Annette Krauss. V ljubljanski galeriji Škuc bodo v okviru festivala Mesto žensk nocoj odprli njeno razstavo Prikriti kurikulum, ki odstira vpogled v istoimenski projekt. Ko se je umetnica srečala s terminom prikriti kurikulum in se o njem izobraževala, je pri tem pogrešala glas učencev, zato že od leta 2007 vstopa v šolsko okolje in sodeluje z mladimi na večmesečnih delavnicah, na katerih nastanejo dela, s katerimi učenci predstavijo svoj pogled na prikriti kurikulum. Ti pogosto izhajajo iz arhitekture in fizičnega okolja, je povedala umetnica in izpostavila delo ene od učenk: »Zanimala jo je moč šolskega pohištva – raziskovala je različne stole. Kdo sedi na kakšnem stolu v kakšni situaciji? Učenci sedijo na preprostih, nepremičnih stolih, ko pa greš na primer v ravnateljevo pisarno, pa ta sedi na pisarniškem stolu s koleščki. Naredila je drobno intervencijo – učitelja je prosila za sestanek v kabinetu, še pred tem pa je zamenjala stole. Zanimivo, številnim ostalim učencem se to ni zdelo pomembno, stole so razumeli kot zgolj malenkost. Tu se je razvila neverjetna debata o naši povezanosti z vsakdanjim okoljem in o tem, kako objekti odsevajo razmerja moči.« Pomemben poudarek razstave so taktike, s katerimi si mladi lajšajo šolsko življenje – nekatere med njimi za gledalca ostanejo skrivnost, a so jih učenke in učenci pripravljeni posredovati skupini, ki bo z umetnico ustvarjala naslednjič. Spopadanje s šolskimi izzivi je tudi v osredju najnovejših del na razstavi – slovenski dijaki in dijakinje so namreč v sodelovanju ustvarili Pesmi izgovorov. Del ene od njih gre takole: »Pes mi jo je pojedel, mačka mi jo je pojedla, nosorog mi jo je pojedel.«


05.10.2021

Veno Pilon. Grafika.

Vsebine Programa Ars


01.10.2021

27. Mesto žensk

Je prihodnost lahko drugačna od preteklosti in sedanjosti? Po skoraj treh desetletjih obstoja, na pragu 27. izvedbe festivala Mesto žensk organizatorji ugotavljajo, da izbire ni: prihodnost mora biti drugačna. Od danes do 18. oktobra bo potekal raznolik in obširen program, ki vključuje več kot 130 sodelujočih.


30.09.2021

Voda je vdrla v kulturne ustanove

Vsebine Programa Ars


29.09.2021

Nekoč se bova temu smejala

Vsebine Programa Ars


24.09.2021

dr. Sonia M. Vallabh o mandatu bolnika-znanstvenika

Pravzaprav ni nikogar med nami, ki ne bi sam izkusil motenj v delovanju živčevja (od kroničnih bolečin do motenj čustvovanja) ali imel med svojimi bližnjimi bolnika, ki mu katera od bolezni živčevja krni kakovost življenja. Skoraj vsi poznamo koga, ki ga je prizadela možganska kap, je paraplegik po poškodbi hrbtenjače, ga mučita tesnobnost in depresija, ali postopno tone v demenco. Zato je morda pogovor s Sonio Vallabh priložnost, da se vsak pri sebi vpraša, ali lahko kako prispeva k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja teh bolezni, katerih prevalenca se s staranjem prebivalstva dokaj naglo povečuje. Zaradi izjemne motiviranosti in osredotočenosti je namreč dr. Sonii Vallabh in soprogu uspelo premakniti dokaj ohromljeno znanstveno raziskovalno sfero prionskih bolezni v smeri tvornejšega iskanja odgovorov na premnoga znanstvena vprašanja. Ker so (sicer dokaj redke) prionske bolezni po svojih temeljnih molekularnih mehanizmih zelo podobne ostalim nevrodegenerativnim boleznim, so prioni pomemben raziskovalni model za številne bolezni od Alzheimerjeve, Parkinsonove, Huntingtonove bolezni, frontotemporalne demence do amiotrofične lateralne skleroze. Zato bi napredek na področju raziskovanja prionov lahko pomenil dragocen preboj in zgled za raziskave vseh naštetih, trenutno neozdravljivih in neogibno smrtnih bolezni. Dogodek Nevroznanost in družba je del Sinapsine nevroznanstvene konference. Predavanje je sprotno prevajano v slovenščino.


22.09.2021

10. Kulturna ambasada Palestine

Vsebine Programa Ars


Stran 40 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov