V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, ki je v svoj objektiv lovil lepe in slavne, filmske in modne ikone, tudi politike; vselej v provokativnih, pogosto eksplicitnih pozah in z veliko golote. Newton je tudi za modne revije, na primer za Vogue, ustvarjal dela, ki so družbi nastavljala ogledalo in so dala misliti – na primer fotografije z mrtvimi piščanci v visokih petah, s svojim ustvarjanjem pa je izzval tudi veliko zgražanja. V dokumentarcu Helmut Newton: lepe in poredne se ga spominjajo slavne ženske, ki so stale pred njegovo kamero – Isabella Rossellini, Grace Jones in druge. Razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen

V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen

Če se leta 2021 pogovarjamo o Helmutu Newtonu, se le stežka izognemo spolzkemu terenu, po katerem je kar naprej stopalo delo tega fotografa. Newton je v svoji dolgi karieri pogosto portretiral lepotice v fizično podrejenem položaju, zaradi česar mu je Susan Sontag nekoč kar med televizijskim prenosom vrgla v obraz opazko, da je mizogin. Njegove provokativne fotografije, kakršna je denimo tista, na kateri je na hrbet klečeče manekenke postavil konjsko sedlo, so v današnjem hipersenzitivnem vzdušju gibanja #JazTudi nekaj povsem nedopustnega, še toliko bolj, ker jih je ustvaril prav moški pogled. Dokumentarni film Helmut Newton: Lepe in poredne zato hočeš nočeš gledamo kot nekakšno posthumno prevrednotenje dela tega fotografskega genija, ki je leta 2004 po prometni nesreči umrl pri 84-ih letih.
90-minutni dokumentarec nas skozi spretno zgrajeno pripoved prek pogovorov z nekdanjimi sodelavkami popelje skozi vrhunce fotografovega dela, se pri tem na kratko ustavi pri njegovih kritikih, šele v drugi polovici pa nam razkrije ustvarjalca samega in njegove osebne travme, zaradi katerih je sploh ubral tako kontroverzen slog. Newton je kot fant iz judovske družine odraščal v nacistični Nemčiji, a je kljub življenju v nenehnem strahu občudoval osupljivo delo Leni Riefenstahl in njene podobe arijskih idealov. Prav zaradi te podobnosti med nacizmom in sodobno pop kulturo, njuno fascinacijo nad popolnim telesom, se je za njegove fotografije zdelo, da kapitalistično potrošništvo razgaljajo na nekem primordialnem, neubesedljivem nivoju, ki v domišljiji gledalcev razkriva globljo in neprijetno resnico.
Seveda pa je Newton ravno tako pogosto, kot je tematiziral žensko podrejenost, slavil tudi žensko moč. Njegove izbranke so tudi v trenutkih največje submisivnosti gledalcem vračale odločen, prodoren pogled. Poleg tega je v številnih fotografijah svoje protagonistke tudi dejansko obdal z avro dominance, pa naj je šlo za legendarne fotografije Charlotte Rampling, Marianne Faithful, Nadje Auermann, Claudie Schiffer ali pa Grace Jones, ob kateri je bil celo Dolph Lundgren videti kot nebogljena lutka.
In nenazadnje film razkrije zakulisje njegove artistične metode, kjer je pomembno vlogo odigrala njegova soproga June, ki je bila nepogrešljiv člen pri postavitvi številnih legendarnih fotografskih seans.
Film Lepe in poredne na ta način poda prepričljiv, dinamičen, celo zabaven pogled na kariero Helmuta Newtona ter se gleda kot komentirana galerija njegovih ključnih del. Film nima časa, da bi šel v pregloboke razprave o njegovem delu, zato prek reminiscenc njegovih sodelavk v zraku ostaja pridih posthumnega poklona. Čeprav Newton za sabo ni imel resnih škandalov, pa marsikdo ne more mimo njegovih šovinističnih komentarjev, za katere sicer vsi vpleteni zatrjujejo, da so bili mišljeni izključno kot del njegovega ustvarjalnega procesa. Dokumentarec ima zaradi tega značaj apologije glede nečesa, kar zares ne potrebuje opravičila, pa čeprav je jasno, da je njegovo delo produkt nekih časov, ki so zdaj že davno za nami. Izkaže se, da je Newtonovo delo dejansko bolj kontroverzno kot možakar sam, predvsem pa je po vseh teh letih in družbenih spremembah še vedno naravnost fantastično.