Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Helmut Newton: Lepe in poredne

15.05.2021

V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, ki je v svoj objektiv lovil lepe in slavne, filmske in modne ikone, tudi politike; vselej v provokativnih, pogosto eksplicitnih pozah in z veliko golote. Newton je tudi za modne revije, na primer za Vogue, ustvarjal dela, ki so družbi nastavljala ogledalo in so dala misliti – na primer fotografije z mrtvimi piščanci v visokih petah, s svojim ustvarjanjem pa je izzval tudi veliko zgražanja. V dokumentarcu Helmut Newton: lepe in poredne se ga spominjajo slavne ženske, ki so stale pred njegovo kamero – Isabella Rossellini, Grace Jones in druge. Razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen

V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen

Če se leta 2021 pogovarjamo o Helmutu Newtonu, se le stežka izognemo spolzkemu terenu, po katerem je kar naprej stopalo delo tega fotografa. Newton je v svoji dolgi karieri pogosto portretiral lepotice v fizično podrejenem položaju, zaradi česar mu je Susan Sontag nekoč kar med televizijskim prenosom vrgla v obraz opazko, da je mizogin. Njegove provokativne fotografije, kakršna je denimo tista, na kateri je na hrbet klečeče manekenke postavil konjsko sedlo, so v današnjem hipersenzitivnem vzdušju gibanja #JazTudi nekaj povsem nedopustnega, še toliko bolj, ker jih je ustvaril prav moški pogled. Dokumentarni film Helmut Newton: Lepe in poredne zato hočeš nočeš gledamo kot nekakšno posthumno prevrednotenje dela tega fotografskega genija, ki je leta 2004 po prometni nesreči umrl pri 84-ih letih.
90-minutni dokumentarec nas skozi spretno zgrajeno pripoved prek pogovorov z nekdanjimi sodelavkami popelje skozi vrhunce fotografovega dela, se pri tem na kratko ustavi pri njegovih kritikih, šele v drugi polovici pa nam razkrije ustvarjalca samega in njegove osebne travme, zaradi katerih je sploh ubral tako kontroverzen slog. Newton je kot fant iz judovske družine odraščal v nacistični Nemčiji, a je kljub življenju v nenehnem strahu občudoval osupljivo delo Leni Riefenstahl in njene podobe arijskih idealov. Prav zaradi te podobnosti med nacizmom in sodobno pop kulturo, njuno fascinacijo nad popolnim telesom, se je za njegove fotografije zdelo, da kapitalistično potrošništvo razgaljajo na nekem primordialnem, neubesedljivem nivoju, ki v domišljiji gledalcev razkriva globljo in neprijetno resnico.
Seveda pa je Newton ravno tako pogosto, kot je tematiziral žensko podrejenost, slavil tudi žensko moč. Njegove izbranke so tudi v trenutkih največje submisivnosti gledalcem vračale odločen, prodoren pogled. Poleg tega je v številnih fotografijah svoje protagonistke tudi dejansko obdal z avro dominance, pa naj je šlo za legendarne fotografije Charlotte Rampling, Marianne Faithful, Nadje Auermann, Claudie Schiffer ali pa Grace Jones, ob kateri je bil celo Dolph Lundgren videti kot nebogljena lutka.
In nenazadnje film razkrije zakulisje njegove artistične metode, kjer je pomembno vlogo odigrala njegova soproga June, ki je bila nepogrešljiv člen pri postavitvi številnih legendarnih fotografskih seans.
Film Lepe in poredne na ta način poda prepričljiv, dinamičen, celo zabaven pogled na kariero Helmuta Newtona ter se gleda kot komentirana galerija njegovih ključnih del. Film nima časa, da bi šel v pregloboke razprave o njegovem delu, zato prek reminiscenc njegovih sodelavk v zraku ostaja pridih posthumnega poklona. Čeprav Newton za sabo ni imel resnih škandalov, pa marsikdo ne more mimo njegovih šovinističnih komentarjev, za katere sicer vsi vpleteni zatrjujejo, da so bili mišljeni izključno kot del njegovega ustvarjalnega procesa. Dokumentarec ima zaradi tega značaj apologije glede nečesa, kar zares ne potrebuje opravičila, pa čeprav je jasno, da je njegovo delo produkt nekih časov, ki so zdaj že davno za nami. Izkaže se, da je Newtonovo delo dejansko bolj kontroverzno kot možakar sam, predvsem pa je po vseh teh letih in družbenih spremembah še vedno naravnost fantastično.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Helmut Newton: Lepe in poredne

15.05.2021

V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, ki je v svoj objektiv lovil lepe in slavne, filmske in modne ikone, tudi politike; vselej v provokativnih, pogosto eksplicitnih pozah in z veliko golote. Newton je tudi za modne revije, na primer za Vogue, ustvarjal dela, ki so družbi nastavljala ogledalo in so dala misliti – na primer fotografije z mrtvimi piščanci v visokih petah, s svojim ustvarjanjem pa je izzval tudi veliko zgražanja. V dokumentarcu Helmut Newton: lepe in poredne se ga spominjajo slavne ženske, ki so stale pred njegovo kamero – Isabella Rossellini, Grace Jones in druge. Razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen

V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen

Če se leta 2021 pogovarjamo o Helmutu Newtonu, se le stežka izognemo spolzkemu terenu, po katerem je kar naprej stopalo delo tega fotografa. Newton je v svoji dolgi karieri pogosto portretiral lepotice v fizično podrejenem položaju, zaradi česar mu je Susan Sontag nekoč kar med televizijskim prenosom vrgla v obraz opazko, da je mizogin. Njegove provokativne fotografije, kakršna je denimo tista, na kateri je na hrbet klečeče manekenke postavil konjsko sedlo, so v današnjem hipersenzitivnem vzdušju gibanja #JazTudi nekaj povsem nedopustnega, še toliko bolj, ker jih je ustvaril prav moški pogled. Dokumentarni film Helmut Newton: Lepe in poredne zato hočeš nočeš gledamo kot nekakšno posthumno prevrednotenje dela tega fotografskega genija, ki je leta 2004 po prometni nesreči umrl pri 84-ih letih.
90-minutni dokumentarec nas skozi spretno zgrajeno pripoved prek pogovorov z nekdanjimi sodelavkami popelje skozi vrhunce fotografovega dela, se pri tem na kratko ustavi pri njegovih kritikih, šele v drugi polovici pa nam razkrije ustvarjalca samega in njegove osebne travme, zaradi katerih je sploh ubral tako kontroverzen slog. Newton je kot fant iz judovske družine odraščal v nacistični Nemčiji, a je kljub življenju v nenehnem strahu občudoval osupljivo delo Leni Riefenstahl in njene podobe arijskih idealov. Prav zaradi te podobnosti med nacizmom in sodobno pop kulturo, njuno fascinacijo nad popolnim telesom, se je za njegove fotografije zdelo, da kapitalistično potrošništvo razgaljajo na nekem primordialnem, neubesedljivem nivoju, ki v domišljiji gledalcev razkriva globljo in neprijetno resnico.
Seveda pa je Newton ravno tako pogosto, kot je tematiziral žensko podrejenost, slavil tudi žensko moč. Njegove izbranke so tudi v trenutkih največje submisivnosti gledalcem vračale odločen, prodoren pogled. Poleg tega je v številnih fotografijah svoje protagonistke tudi dejansko obdal z avro dominance, pa naj je šlo za legendarne fotografije Charlotte Rampling, Marianne Faithful, Nadje Auermann, Claudie Schiffer ali pa Grace Jones, ob kateri je bil celo Dolph Lundgren videti kot nebogljena lutka.
In nenazadnje film razkrije zakulisje njegove artistične metode, kjer je pomembno vlogo odigrala njegova soproga June, ki je bila nepogrešljiv člen pri postavitvi številnih legendarnih fotografskih seans.
Film Lepe in poredne na ta način poda prepričljiv, dinamičen, celo zabaven pogled na kariero Helmuta Newtona ter se gleda kot komentirana galerija njegovih ključnih del. Film nima časa, da bi šel v pregloboke razprave o njegovem delu, zato prek reminiscenc njegovih sodelavk v zraku ostaja pridih posthumnega poklona. Čeprav Newton za sabo ni imel resnih škandalov, pa marsikdo ne more mimo njegovih šovinističnih komentarjev, za katere sicer vsi vpleteni zatrjujejo, da so bili mišljeni izključno kot del njegovega ustvarjalnega procesa. Dokumentarec ima zaradi tega značaj apologije glede nečesa, kar zares ne potrebuje opravičila, pa čeprav je jasno, da je njegovo delo produkt nekih časov, ki so zdaj že davno za nami. Izkaže se, da je Newtonovo delo dejansko bolj kontroverzno kot možakar sam, predvsem pa je po vseh teh letih in družbenih spremembah še vedno naravnost fantastično.


19.11.2021

Ekstravaganca

Vsebine Programa Ars


17.11.2021

The Uncertain 4 seasons

Vsebine Programa Ars


15.11.2021

Veliki zmagovalec je Škofjeloški pasijon

V Kranju se je pretekli konec tedna s podelitvijo nagrad sklenil 51. Teden slovenske drame. Veliki zmagovalec je Škofjeloški pasijon, prvo slovensko dramsko besedilo patra Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. Predstava Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj je prejela 4 od 8 nagrad: Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado po izboru občinstva ter igralski nagradi. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Maja Šorli za besedilo Tega okusa še niste poskusili. Posebno nagrado je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana. Nagrada za mladega dramatika je šla v roke Nine Kuclar Stiković za besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače. Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije pa je prejel Milan Ramšak Marković.


12.11.2021

Pravi moški

Vsebine Programa Ars


12.11.2021

Kralji in kraljice

Vsebine Programa Ars


12.11.2021

Ekstravaganca 1. del

Vsebine Programa Ars


12.11.2021

Perspektive na Liffu

Vsebine Programa Ars


22.11.2021

Kulturni bazar v regiji 2021

Vsebine Programa Ars


Stran 37 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov