Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sova in miška

21.05.2021

V Kinodvorovem programu Kinobalon si od jutri naprej, torej od sobote, lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška. Film, ki je sicer bil posnet že leta 2016, je navdušil Gajo Pöschl.

V Kinodvorovem programu Kinobalon si od sobote naprej lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška

Zvedava in skoraj nalezljivo živahna deklica Meral se s starši preseli v novo okolico in začne hoditi v novo šolo. Prepričana je, da bo takoj dobila prijatelje, a že prvi šolski dan se izkaže, da to le ni tako zelo preprosto. Pravzaprav za svojo prijateljico želi le en sam deček, ki pa v zameno za prijateljstvo zahteva podpisano pogodbo z zelo strogimi in natančnimi pravili! Zato ni čudno, da je prva Meralina prijateljica v novem kraju kar drobna siva miška, ki prebiva v njeni novi sobi. Poimenuje jo Pipip in ko odide na šolski tabor, jo na skrivaj vzame s sabo. Tabor v naravi, radovedna deklica in drobna miška – le kaj bi šlo lahko narobe, kajne? Vse, seveda! Razen nečesa, tistega najpomembnejšega. Skrb za malo slepo potnico v Meralinem naročju deklico poveže še s tremi sošolci in kljub temu, da so si zelo različni, se skupaj podajo na nepozabno gozdno pustolovščino. Medtem ko se prek izkušenj učijo o lepih in malo manj lepih, a nič manj življenjskih zakonih narave, se med njimi splete prijateljstvo, ki ne potrebuje nobenih podpisanih pogodb.

Sova in miška je film, ki bi ga moral videti vsak otrok, še posebej pa tisti, ki zaradi življenja v urbanih mestnih središčih nekoliko redkeje izkusijo pravo naravo, tako, ki se razkrije samo, če si kdaj pa kdaj fino umažeš roke, padeš v kakšno lužo in nekaj časa stojiš čisto pri miru. Za nizozemsko režiserko in scenaristko Simone van Dusseldorp je narava »velikansko igrišče, kjer lahko odkrivamo nešteto stvari«, hkrati pa se ji zdi prijateljstvo »najpomembnejša stvar na svetu«, zato je v tem svojevrstnem, živopisnem in predvsem živahnem muzikalu to dvoje spretno prepletla v dopolnjujočo se celoto. Medtem ko otroci raziskujejo naravo, raziskujejo tudi sami sebe in spoznavajo, da se da različnost z medsebojnim sprejemanjem povezati v odlično sodelovanje. Pri tem avtorica mladim gledalcem ničesar ne olepšuje ali prekriva, hkrati pa tudi ni pretirano didaktična, zgolj zvedavo poučna, s čimer zbuja željo po nadaljnjem raziskovanju.

Poleg osupljivo sproščene in naravne igre vseh štirih mladih igralcev velja še posebej omeniti očarljive pevsko-plesne točke, ki premišljeno narekujejo tempo zgodbe, ter čudovite posnetke jesenske narave.

Film Sova in miška si lahko brez zadržkov ogledate vsi, starejši od pet let, saj zgornje starostne meje pri tem delu zagotovo ni. Ker še posebej spodbuja radovednost, so pri Kinodvorovem Kinobalonu pripravili tudi dodatna gradiva, s katerimi bo vsak sprehod postal prava mala pustolovščina!


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Sova in miška

21.05.2021

V Kinodvorovem programu Kinobalon si od jutri naprej, torej od sobote, lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška. Film, ki je sicer bil posnet že leta 2016, je navdušil Gajo Pöschl.

V Kinodvorovem programu Kinobalon si od sobote naprej lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška

Zvedava in skoraj nalezljivo živahna deklica Meral se s starši preseli v novo okolico in začne hoditi v novo šolo. Prepričana je, da bo takoj dobila prijatelje, a že prvi šolski dan se izkaže, da to le ni tako zelo preprosto. Pravzaprav za svojo prijateljico želi le en sam deček, ki pa v zameno za prijateljstvo zahteva podpisano pogodbo z zelo strogimi in natančnimi pravili! Zato ni čudno, da je prva Meralina prijateljica v novem kraju kar drobna siva miška, ki prebiva v njeni novi sobi. Poimenuje jo Pipip in ko odide na šolski tabor, jo na skrivaj vzame s sabo. Tabor v naravi, radovedna deklica in drobna miška – le kaj bi šlo lahko narobe, kajne? Vse, seveda! Razen nečesa, tistega najpomembnejšega. Skrb za malo slepo potnico v Meralinem naročju deklico poveže še s tremi sošolci in kljub temu, da so si zelo različni, se skupaj podajo na nepozabno gozdno pustolovščino. Medtem ko se prek izkušenj učijo o lepih in malo manj lepih, a nič manj življenjskih zakonih narave, se med njimi splete prijateljstvo, ki ne potrebuje nobenih podpisanih pogodb.

Sova in miška je film, ki bi ga moral videti vsak otrok, še posebej pa tisti, ki zaradi življenja v urbanih mestnih središčih nekoliko redkeje izkusijo pravo naravo, tako, ki se razkrije samo, če si kdaj pa kdaj fino umažeš roke, padeš v kakšno lužo in nekaj časa stojiš čisto pri miru. Za nizozemsko režiserko in scenaristko Simone van Dusseldorp je narava »velikansko igrišče, kjer lahko odkrivamo nešteto stvari«, hkrati pa se ji zdi prijateljstvo »najpomembnejša stvar na svetu«, zato je v tem svojevrstnem, živopisnem in predvsem živahnem muzikalu to dvoje spretno prepletla v dopolnjujočo se celoto. Medtem ko otroci raziskujejo naravo, raziskujejo tudi sami sebe in spoznavajo, da se da različnost z medsebojnim sprejemanjem povezati v odlično sodelovanje. Pri tem avtorica mladim gledalcem ničesar ne olepšuje ali prekriva, hkrati pa tudi ni pretirano didaktična, zgolj zvedavo poučna, s čimer zbuja željo po nadaljnjem raziskovanju.

Poleg osupljivo sproščene in naravne igre vseh štirih mladih igralcev velja še posebej omeniti očarljive pevsko-plesne točke, ki premišljeno narekujejo tempo zgodbe, ter čudovite posnetke jesenske narave.

Film Sova in miška si lahko brez zadržkov ogledate vsi, starejši od pet let, saj zgornje starostne meje pri tem delu zagotovo ni. Ker še posebej spodbuja radovednost, so pri Kinodvorovem Kinobalonu pripravili tudi dodatna gradiva, s katerimi bo vsak sprehod postal prava mala pustolovščina!


02.06.2022

Tina Dobrajc in Balkanske obljube

Vsebine Programa Ars


01.06.2022

Pogovor z delegatom na tribuni Rostrum Primožem Trdanom

Včeraj se je v Palermu začela mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Na tej platformi, ki jo je leta 1955 ustanovil Mednarodni svet, takrat še pod okriljem UNESCa, si radijske postaje izmenjajo izbrane nove posnetke del sodobnih skladateljev, delegati sodelujočih postaj pa izbirajo najbolj prepričljive med njimi. Radio Slovenija tokrat predstavlja koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žurája, s tribune pa poroča letošnji delegat Primož Trdan.


01.06.2022

Rosanda Sajko 1930-2022

Poslovila se je režiserka, doajenka radijske igre na Slovenskem


01.06.2022

Plečnikova Lectarija, zgodba o ljubezni

NAPOVED: V Slovenskem etnografskem muzeju nocoj ob 18. uri odpirajo razstavo Plečnikova Lectarija. S Plečnikom in njegovo Lectarijo, ki je tik pred drugo svetovno vojno zaživela na Kongresnem trgu, je povezana tudi Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Oba ambienta bosta odslej na ogled na stalni razstavi.


31.05.2022

Bösendorfer

Vsebine Programa Ars


30.05.2022

Odzivi na smrt Borisa Pahorja

Na smrt velikega književnika Borisa Pahorja so se odzvali tudi njegovi sodelavci in prijatelji. Nekaj njihovih misli je zbral Gregor Podlogar.


30.05.2022

Drago Jančar o Borisu Pahorju

Vsebine Programa Ars


30.05.2022

Umrl je Boris Pahor

Vsebine Programa Ars


27.05.2022

orion

Vsebine Programa Ars


27.05.2022

Kaj prinaša 18. Kino Otok?

Prihodnji teden se v Izoli začenja 18. Kino otok, festival mednarodnega avtorskega filma, ki se po dveh letih prilagojenih epidemijskih izdaj tudi vrača v svoj tradicionalni termin: prvi teden junija. Festival letos prinaša filme iz Madžarske, Kanade in Ukrajine, Belorusije, Italije, Škotske, Francije, Malte, Indije, Hrvaške, Srbije, Kolumbije in drugih držav, v sredo pa ga bo odprl dokumentarni film Izginjanje, ki raziskuje osebno, družinsko, družbeno in politično zgodovino – in sodobnost – dvojezične avstrijske Koroške, kjer slovenskega jezika v javnih prostorih že dolgo ni več slišati.


27.05.2022

Cannes 2022: dober program, a brez očitnega favorita

Bo 75. zlato palmo spet prejel Šved Ruben Östlund ali pa bo šla ponovno v roke Romuna Cristiana Mungiuja? Jo bo dobil Poljak Jerzy Skolimowski?


27.05.2022

Dobra arhitektura od znotraj

Od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja, po vsej Sloveniji poteka arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Gre za eno redkih priložnosti, ki omogočajo izkušnjo, da ljudje v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. Tema letošnjega festivala je "Arhitektura v novi realnosti".


26.05.2022

Svetlobna gverila

Vsebine Programa Ars


26.05.2022

Pussy Riot

Vsebine Programa Ars


16.05.2022

Gregor Strniša: Broken Piano/Broken Bösendorfer

Dokumentarec raziskuje burno zgodovino zapuščenega koncertnega klavirja, čigar domovanje je po nenavadnem spletu naključi že več kot 60 let prav dramski studio 01 Radia Slovenija. Strniši je ta koncertni Bösendorfer naposled predstavljal vir obsežnega navdiha. Na njem je ustvaril album z istoimenskim naslovom, z njega odpihnil prah, ki je s tem vsaj delno razkril tudi tančine naše polpretekle zgodovine. V radiofonski jezik je esejska razmišljanja, sprva nastala pod redakcijsko zasnovo Marka Crnkoviča za spletno revijo Fokuspokus, prevedel režiser Klemen Markovčič. Tako je nastala samosvoja zvočna pripoved o tem resnično posebnem klavirju na Radiu Slovenija, ki pa je od premiere dokumentarca leta 2018 doživel tudi celovito prenovo za katero je v resnici najbolj zaslužna prav ta radiofonska raziskava. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Pripovedovalec – Renato Horvat Vodja pogovora – Klemen Markovčič Sogovornika – Matija Milčinski in Peter Hribar Interpret – Gorazd Logar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018


25.05.2022

"Množice ne sodelujejo pri razmišljanju o ornamentu, ki ga ustvarijo."

Srečanje, ki je obsegalo pet predavanj in ogled filma, je bilo posvečeno enemu od najbolj izstopajočih in najbolj plodovitih nemških intelektualcev svojega časa Siegfriedu Kracauerju (1889 – 1966). Povod pa je bil izid prevoda njegovega dela Ornamenti množice (Založba *cf, 2021), ki velja za njegovo najbolj vplivno delo. Siegfried Kracauer pri nas ni širše poznan mislec, in to navkljub dejstvu, da je prevod tega dela že četrta knjižna objava tega avtorja pri nas. Pred tem so izšle še knjižne objave: Filmska čitanka (Slovenska kinoteka, 2017), roman Ginster (CZ, 2014) in razprava Uslužbenci (Založba *cf, 2013). Krackauerjeva življenjska zgodba na samosvoj način uteleša zgodovino 20. stoletja in je močno vpliva tudi na njegovo delo. Prevajalka Anja Naglič je povedala, da je "Krackauerjevo življenje je tako zasebno kot poklicno potekalo v znamenju eksteritorialnosti, če si izraz sposodim kar pri njem samem. Kot jud je bil napol tujec v Nemčiji, kot nemški emigrant tujec v Franciji in v ZDA, in kar trikrat je začel svoje (poklicno) življenje na novo – leta 1921, ko se je iz arhitekta prelevil v novinarja, leta 1933 z begom iz Nemčije v Francijo in leta 1941 z begom v ZDA". Delo Ornament množice je izšlo leta 1963, v njem pa je avtor izbral 24 od nekaj sto esej, ki jih je napisal v času weimarske republike. V njih na interdisciplinarni način pretresa (moderno) življenje zgodnjega 20. stoletja in analizira pojave množične kulture. Vsak na svoj način so to osvetlili tudi vsi predavatelji na dogodku: Anja Naglič, Miloš Kosec, Magdalena Germek, Rok Vevar in Marko Jenko, ki je med drugim povedal: "Če se spomnite filma Plesalka v temi Larsa von Trierja, tu lahko začutite rojevanje glasbe iz zvokov stroja, iz ponavljajočih gibov. Tukaj se odpira polje ornamenta. Prav na tej točki, bi lahko rekli, da se nekaj osamosvaja – proces proizvajanja nečesa se pervertira, se ovije vase, je samo sebi namen. To je tisto, kar je tu ključno." In kot je Marko Jenko še zapisal v spremni besedi dela Ornament množice: "Ornament je bistven za bistvo. Je točka skupnega pogleda množice, kjer je množica, in to materialno, mnogo bolj iskrena, kot se ji morda zdi." Kracauerjeva misel – kar je potrdil tudi dogodek v Kinu Šiška – še danes precej intenzivno nagovarja teoretike in raziskovalce s področij sociologije, filozofije, sodobnega plesa, likovne umetnosti, arhitekture in filma.


25.05.2022

Tristo črnobelih fotografij fotografinje Letizie Battaglia na ogled v Ljubljani

Letizia Battaglia, (1935-2022) ni bila le fotografinja, predvsem je bila in hotela biti neodvisna in svobodna ženska, ki se je za pot fotoreporterke odločila razmeroma pozno, in še to ne po lastni izbiri. Ob končanem članku so jo vprašali, kje pa so fotografije? In tako se je začel počasen prehod od novičarke do kritične intelektualke, pogumne fotoreporterke, ki je čutila, da mora prizore s 50mm objektivom posneti od blizu. Tako v Italiji kot po svetu je postala prepoznavna zaradi fotografiranja žrtev mafije na italijanskem jugu.


25.05.2022

Razstava Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji osvetljuje dela manj znanega umetnika generacije povojnih kiparjev

Če Ivan Štrekelj ne bi bil gluh, bi bil gotovo vidna figura slovenske umetnosti, meni Petra Rezar, ki je z Matejo Breščak pripravila razstavo v Narodni galeriji, o umetniku pa je napisala tudi knjigo. Ustvarjal je predvsem realistične portrete in ženske akte, v njegovih delih pa slutimo zadržano izpoved nemoči, tišine in osamljenosti, preberemo v razstavnem besedilu. To velja tudi za naslovno podobo, kip z naslovom Poplava upodobitev utapljajoče se deklice, ki hlasta za zrakom. Mateja Breščak pove, da je razstava nastala v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Donirali so jim nekaj Štrekljevih del, ki so jih imeli v lasti, na razstavo pa so vključili tudi dvanajst opisov umetnin v znakovnem jeziku. Leta 1916 rojeni Štrekelj je bil tudi aktivist v krogu gluhih takratne organizacije v Juglaviji, sicer pa je najprej študiral v Beogradu, ko so po vojni ustanovili likovno akademijo v Ljubljani, pa se je vpisal v tretji letnik kiparstva. Med njegovimi profesorji najdemo velika imena slovenskega kiparstva, kot sta Frančišek Smerdu in Boris Kalin, ki ju je zaznamoval študij na zagrebški akademiji. Štirideset kipov, šestnajst del na papirju, ena oljna slika in fotografije javnih spomenikov in nagrobnikov bo na razstavi Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji na ogled do 2. oktobra.


Stran 23 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov