Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo se je v Gradcu s podelitvijo nagrad sklenil festival avstrijskega filma Diagonala
Eden od zmagovalcev Diagonale, igrani celovečerec Hochwald, je poimenovan po majhni vasici v severnoitalijanski provinci Južna Tirolska. Glavni lik je mladenič Mario, plesalec nemirnega duha, ki želi zapustiti domačo vas in oditi v mesto, na Dunaj ali v Rim, tako kot je to storil njegov prijatelj iz otroštva Lenz, ki je postal igralec. Ko se Lenz za božič vrne domov in sreča Maria, nobeden od njiju ne more ne sebi ne drugim zares izkazati njune medsebojne naklonjenosti.
To je zaplet filma Hochwald, ki ga, kot so zapisali kritiki, odlikuje tudi glasbena oprema ter subverzivno, kvirovsko poigravanje s konvencijami domovinskega, Heimat filma. Celovečerni igrani prvenec režiserke in scenaristke Evi Romen so na Diagonali nagradili še za najboljšo kostumografijo, pod katero se podpisuje Cinzia Cioffi.
Najboljši celovečerni dokumentarec avstrijske produkcije so Zapiski iz podzemlja avtorjev Tizze Covi in Rainerja Frimmla, ki s serijo intimnih pogovorov prikaže »divja leta« dunajskega podzemlja šestdesetih let. Glavna protagonista sta Kurt Girk, priljubljen barski pevec, poimenovan tudi dunajski Sinatra, ter Alois Schmutzer, gangster, ki je z Girkom razvil tesno prijateljstvo. Njuni pričevanji, vse od druge svetovne vojne naprej, izrišeta neobičajno sliko avstrijske prestolnice.
V tej sliki so nasilni obračuni, kvartopirske beznice in hedonistično življenje – pa tudi sistematično obračunavanje oblasti, ki je Schmutzerja brez vsakršnih dokazov obsodila na deset let zapora. Dokumentarec Zapiski iz podzemlja smo letos videli tudi na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v organizaciji Cankarjevega doma v Ljubljani.
V nedeljo se je v Gradcu s podelitvijo nagrad sklenil festival avstrijskega filma Diagonala
Eden od zmagovalcev Diagonale, igrani celovečerec Hochwald, je poimenovan po majhni vasici v severnoitalijanski provinci Južna Tirolska. Glavni lik je mladenič Mario, plesalec nemirnega duha, ki želi zapustiti domačo vas in oditi v mesto, na Dunaj ali v Rim, tako kot je to storil njegov prijatelj iz otroštva Lenz, ki je postal igralec. Ko se Lenz za božič vrne domov in sreča Maria, nobeden od njiju ne more ne sebi ne drugim zares izkazati njune medsebojne naklonjenosti.
To je zaplet filma Hochwald, ki ga, kot so zapisali kritiki, odlikuje tudi glasbena oprema ter subverzivno, kvirovsko poigravanje s konvencijami domovinskega, Heimat filma. Celovečerni igrani prvenec režiserke in scenaristke Evi Romen so na Diagonali nagradili še za najboljšo kostumografijo, pod katero se podpisuje Cinzia Cioffi.
Najboljši celovečerni dokumentarec avstrijske produkcije so Zapiski iz podzemlja avtorjev Tizze Covi in Rainerja Frimmla, ki s serijo intimnih pogovorov prikaže »divja leta« dunajskega podzemlja šestdesetih let. Glavna protagonista sta Kurt Girk, priljubljen barski pevec, poimenovan tudi dunajski Sinatra, ter Alois Schmutzer, gangster, ki je z Girkom razvil tesno prijateljstvo. Njuni pričevanji, vse od druge svetovne vojne naprej, izrišeta neobičajno sliko avstrijske prestolnice.
V tej sliki so nasilni obračuni, kvartopirske beznice in hedonistično življenje – pa tudi sistematično obračunavanje oblasti, ki je Schmutzerja brez vsakršnih dokazov obsodila na deset let zapora. Dokumentarec Zapiski iz podzemlja smo letos videli tudi na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v organizaciji Cankarjevega doma v Ljubljani.
V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.
Vsebine Programa Ars
Razlikovanje med resnico in lažjo je bilo težko v vseh totalitarnih režimih, zdaj pa je še težje zaradi količine informacij in splošne brezbrižnosti. Kako ta nezmožnost razlikovanja oblikuje domači in tuji prostor, je osrednja tema 4. festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki se je začel v četrtek pred tivolsko Švicarijo v Ljubljani. Glasbeni del festivala pa gre spet v smer drznih elektronskih nastopov, postklubske in eksperimentalne elektronske glasbe, ki temelji na iskanju novih zvokov in zaporedij.
Projekt Živih dvorišč v Mariboru je program celoletnega oživljanja mesta Maribor, pri njem pa sodelujejo stanovalci, študenti, dijaki in ustvarjalci iz Društva Hiša! Projekt je tokrat del programa Festivala Lent, ker pa praznujejo letos desetletnico, bodo nekakšna rdeča nit letošnjih dvorišč tudi pogovori o teh mestnih prostorih, ki so pogosto skriti očem in zaznavi.
Neveljaven email naslov