Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Vsi liki imajo svoje resnice," pravi režiser Marko Misirača o predstavi, ki bo na ogled v okviru Primorskega poletnega festivala
Po tednu priprav in predpremierah je danes napočil čas uradne koprske premiere za predstavo Jugoslavija, moja dežela, ki je nastala v soprodukciji Gledališča Koper, Gledališča Prijedor in fundacije Friderich Ebert Stiftung. Delo je nastalo po romanu Gorana Vojnovića z istim naslovom, režira ga Marko Misirača, nastopajo pa igralci obeh gledališč in nekaj gostov.
Nova predstava je nastajala dolgo, skoraj dve leti, v dveh državah. Vmes jo je ustavila epidemija, a tudi politična razhajanja v gledališču v Banja Luki, kjer so se vaje začele, pa jih novo vodstvo ni želelo nadaljevati. Pod streho je nastajajočo slovensko-bosansko koprodukcijo vzelo Gledališče Prijedor. Tam je bila premiera junija in oznanila zmago človeške volje in vzdržljivosti, a tudi želje, da ustvarjalci na odru spregovorijo o travmah, ki še danes bremenijo odnose v nekdanji Jugoslaviji.
Gre za zgodbo o mladeniču, ki išče očeta, bivšega oficirja JLA in vojnega zločinca. Na poti sreča veliko različnih ljudi, spozna veliko njihovih resnic in usod in skozi nove izkušnje odrašča. Njegov pogled je v središču predstave, v kateri ga spremljamo na resničnem potovanju in vračanju v preteklost, med spomine. Režiser Marko Misirača o rdeči niti predstave pravi, da imajo »vsi ljudje, vsi liki, oče, mati in vsi, ki jih sreča, imajo svoje resnice. Vanje verjamejo in na njih so zgradili svoje življenje. Zato so tudi osamljeni. Toda uspeh pomeni, da smo te resnice uspeli prerasti, travme pa pustili za seboj. Na to vprašanje nimam jasnega odgovora. Navdaja me samo občutek.«
V predstavi nastopa deset igralcev obeh gledališč, ki odigrajo več likov, govorijo tudi več jezikov, predstava pa je opremljena s prevodom v nadnaslovih.
"Vsi liki imajo svoje resnice," pravi režiser Marko Misirača o predstavi, ki bo na ogled v okviru Primorskega poletnega festivala
Po tednu priprav in predpremierah je danes napočil čas uradne koprske premiere za predstavo Jugoslavija, moja dežela, ki je nastala v soprodukciji Gledališča Koper, Gledališča Prijedor in fundacije Friderich Ebert Stiftung. Delo je nastalo po romanu Gorana Vojnovića z istim naslovom, režira ga Marko Misirača, nastopajo pa igralci obeh gledališč in nekaj gostov.
Nova predstava je nastajala dolgo, skoraj dve leti, v dveh državah. Vmes jo je ustavila epidemija, a tudi politična razhajanja v gledališču v Banja Luki, kjer so se vaje začele, pa jih novo vodstvo ni želelo nadaljevati. Pod streho je nastajajočo slovensko-bosansko koprodukcijo vzelo Gledališče Prijedor. Tam je bila premiera junija in oznanila zmago človeške volje in vzdržljivosti, a tudi želje, da ustvarjalci na odru spregovorijo o travmah, ki še danes bremenijo odnose v nekdanji Jugoslaviji.
Gre za zgodbo o mladeniču, ki išče očeta, bivšega oficirja JLA in vojnega zločinca. Na poti sreča veliko različnih ljudi, spozna veliko njihovih resnic in usod in skozi nove izkušnje odrašča. Njegov pogled je v središču predstave, v kateri ga spremljamo na resničnem potovanju in vračanju v preteklost, med spomine. Režiser Marko Misirača o rdeči niti predstave pravi, da imajo »vsi ljudje, vsi liki, oče, mati in vsi, ki jih sreča, imajo svoje resnice. Vanje verjamejo in na njih so zgradili svoje življenje. Zato so tudi osamljeni. Toda uspeh pomeni, da smo te resnice uspeli prerasti, travme pa pustili za seboj. Na to vprašanje nimam jasnega odgovora. Navdaja me samo občutek.«
V predstavi nastopa deset igralcev obeh gledališč, ki odigrajo več likov, govorijo tudi več jezikov, predstava pa je opremljena s prevodom v nadnaslovih.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov