Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dosežke ustvarjalcev Uredništva igranega programa prepoznale tudi komisije festivala Prix Europa v Potsdamu
Danes je festival Prix Evropa objavil seznam nominirancev za najboljše oddaje različnih žanrov, izrazito uspelih dosežkov radijskih in televizijskih postaj nastalih v preteklem letu na našem kontinentu. Tokrat je s svojimi oddajami sodelovalo 209 programov, kar pomeni, da je prišlo na sedež Prix Evropa v Potsdamu izjemno število posnetkov. Med njimi sta bila tudi oddaji Uredništva igranega programa v okviru programa Ars radia Slovenija in sicer radijska igra Medeja … bom postala in radiofonska dokumentarna igra Glas šakala. Obe sta bili nominirani za nagrado Prix Evropa, prva v kategoriji umetniškega programa, druga v kategoriji dokumentarnega programa.
Medeja… bom postala je radijska igra, nastala po besedilu Sénekove drame v prevodu Jere Ivanc. Avtorica koncepta in režiserka je bila Špela Kravogel, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef. Glavno vlogo Medeje odigra Nataša Barbara Gračner, ob njej sta še Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Avtor glasbe je Boštjan Gombač, glasbeno dramaturgijo je prispevala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Tatjana Stanič. Dramo so posneli tonski mojstri Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ob asistenci Nejca Zupančiča.
Radiofonska dokumentarna igra Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva je performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok. Zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, poezijo interpretirajo: Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković.
Nominacija obeh radijskih oddaj za nagrado Prix Evropa je seveda izjemen dosežek, zato vse čestitke ustvarjalcem obeh radijskih iger!
Dosežke ustvarjalcev Uredništva igranega programa prepoznale tudi komisije festivala Prix Europa v Potsdamu
Danes je festival Prix Evropa objavil seznam nominirancev za najboljše oddaje različnih žanrov, izrazito uspelih dosežkov radijskih in televizijskih postaj nastalih v preteklem letu na našem kontinentu. Tokrat je s svojimi oddajami sodelovalo 209 programov, kar pomeni, da je prišlo na sedež Prix Evropa v Potsdamu izjemno število posnetkov. Med njimi sta bila tudi oddaji Uredništva igranega programa v okviru programa Ars radia Slovenija in sicer radijska igra Medeja … bom postala in radiofonska dokumentarna igra Glas šakala. Obe sta bili nominirani za nagrado Prix Evropa, prva v kategoriji umetniškega programa, druga v kategoriji dokumentarnega programa.
Medeja… bom postala je radijska igra, nastala po besedilu Sénekove drame v prevodu Jere Ivanc. Avtorica koncepta in režiserka je bila Špela Kravogel, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef. Glavno vlogo Medeje odigra Nataša Barbara Gračner, ob njej sta še Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Avtor glasbe je Boštjan Gombač, glasbeno dramaturgijo je prispevala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Tatjana Stanič. Dramo so posneli tonski mojstri Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ob asistenci Nejca Zupančiča.
Radiofonska dokumentarna igra Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva je performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok. Zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, poezijo interpretirajo: Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković.
Nominacija obeh radijskih oddaj za nagrado Prix Evropa je seveda izjemen dosežek, zato vse čestitke ustvarjalcem obeh radijskih iger!
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov