Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbeno-gledališka predstava v prevodu Mi smo ljudje - Mi smo narod je nastala v sodelovanju z nemško režiserko Anjo Quickert in po besedilih nemškega dramatika Heinerja Müllerja
Po premieri in dveh ponovitvah med 8. in 10. februarjem lani v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer ter odpovedanih ponovitvah in mednarodnih gostovanjih, bo nocoj v Centru urbane kulture Kino Šiška skupina Laibach s soustvarjalci pripravila ljubljansko premiero muzikala Wir sind das Volk. Z muzikalom kot glasbeno-gledališko obliko se je skupina Laibach soočila že sredi 90-ih let minulega stoletja na albumu Jesus Christ Superstars, s priredbami skladb iz znanega muzikala z glasbo Andrewa Lloyda Webberja in pred nekaj leti, ko so za gostovanje v Severni Koreji predelali glasbo iz filma Moje pesmi, moje sanje, avtorjev Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina. K sodelovanju jih je tokrat povabila Anja Quickert, režiserka in teatrologinja, predsednica Združenja Heiner Müller. Skupno točko skupne Laibach in Heinerja Müllerja ter razlog za povabilo k sodelovanju pri muzikalu je pojasnila:
''Razlog, zakaj sem izbrala Laibach, ni nujno povezan s to glasbeno obliko, prej gre za kakovost pristopa k umetnosti, k zgodovini, ki so ga izbrali in zaradi njihove upornosti s katero branijo (zagovarjajo) tezo, da je tisto, kar sama imenujem hrup zgodovine, potrebno ves čas predelovati. In to je pravzaprav zelo podobno pristopu, ki ga je imel Heiner Müller v svoji umetnosti, v dramatiki in poeziji. Sam to imenuje pogovor z mrtvimi. In ta pogovor se ne sme končati dokler nam mrtvi ne posredujejo vsega, vso prihodnost, ki je bila pokopana z njimi. To je seveda metaforična obrazložitev nuje po tem, da zgodovino spet in spet predelujemo, sicer ne bomo osvojili prihodnosti. Opraviti moramo z zgodovino, da bi se glede naše prihodnosti lahko orientirali, sicer ne bomo razumeli našega tukaj in zdaj. To je, po mojem mnenju, najpomembnejši razlog za sodelovanje s skupino Laibach. S Heinerjem Müllerjem jih druži tudi provokativni izraz, ki ljudi spodbuja k razmišljanju. Ne gre niti za učenje niti za pridiganje o etičnih, političnih in drugih zadevah, ampak tako Laibach kot Müller delujejo izzivalno in transgresivno. Čustvena kakovost glasbe je prav tako pomemben element, saj se ukvarjamo s temami, ki jih ni mogoče razrešiti z govorjenim jezikom. Če se, na primer, nekateri ljudje obračajo proti desni, če razvijajo nove ali obnavljajo stare oblike rasizma, razlage ne pomagajo dosti. Potrebno je ponuditi nekaj, kar jih bo spodbudilo k intimnemu premisleku. Razviti je potrebno načine pripovedovanja, ki bi ljudem omogočili možnosti nove identifikacije. Menim, da gre za res zelo čustvene vsebine, ki jih ni mogoče rešiti s starimi idejami o razsvetljenju. Tudi to počnemo mi, kar je počel že Heiner Müller: kritiziramo idejo o razsvetljenju, ki je nekako mrtva oziroma je to le beseda in ni telesno izkustvo.''
Po besedah Anje Quickert umetnike druži tudi telesnost v izrazu. V predstavi se ponavljata dva motiva: prvi je družinska konstelacija, struktura, preko katere se prenaša ideologija, drugi motiv je selekcija, pogled na to, kako sta red in disciplina praksi za izključevanje. Dramska, poetična in avtobiografska Besedila Heinerja Müllerja v ljubljanski postavitvi bo interpretirala igralka Katarina Stegnar.
Ljubljanski premieri muzikala Wir sind das Volk v Kinu Šiška sledi še jutrišnja ponovitev. V pripravi je tudi album z glasbo iz muzikala, katere avtor je dolgoletni sodelavec Laibacha Matevž Kolenc, ta bo izšel prihodnjo pomlad pri založbi Mute.
Glasbeno-gledališka predstava v prevodu Mi smo ljudje - Mi smo narod je nastala v sodelovanju z nemško režiserko Anjo Quickert in po besedilih nemškega dramatika Heinerja Müllerja
Po premieri in dveh ponovitvah med 8. in 10. februarjem lani v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer ter odpovedanih ponovitvah in mednarodnih gostovanjih, bo nocoj v Centru urbane kulture Kino Šiška skupina Laibach s soustvarjalci pripravila ljubljansko premiero muzikala Wir sind das Volk. Z muzikalom kot glasbeno-gledališko obliko se je skupina Laibach soočila že sredi 90-ih let minulega stoletja na albumu Jesus Christ Superstars, s priredbami skladb iz znanega muzikala z glasbo Andrewa Lloyda Webberja in pred nekaj leti, ko so za gostovanje v Severni Koreji predelali glasbo iz filma Moje pesmi, moje sanje, avtorjev Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina. K sodelovanju jih je tokrat povabila Anja Quickert, režiserka in teatrologinja, predsednica Združenja Heiner Müller. Skupno točko skupne Laibach in Heinerja Müllerja ter razlog za povabilo k sodelovanju pri muzikalu je pojasnila:
''Razlog, zakaj sem izbrala Laibach, ni nujno povezan s to glasbeno obliko, prej gre za kakovost pristopa k umetnosti, k zgodovini, ki so ga izbrali in zaradi njihove upornosti s katero branijo (zagovarjajo) tezo, da je tisto, kar sama imenujem hrup zgodovine, potrebno ves čas predelovati. In to je pravzaprav zelo podobno pristopu, ki ga je imel Heiner Müller v svoji umetnosti, v dramatiki in poeziji. Sam to imenuje pogovor z mrtvimi. In ta pogovor se ne sme končati dokler nam mrtvi ne posredujejo vsega, vso prihodnost, ki je bila pokopana z njimi. To je seveda metaforična obrazložitev nuje po tem, da zgodovino spet in spet predelujemo, sicer ne bomo osvojili prihodnosti. Opraviti moramo z zgodovino, da bi se glede naše prihodnosti lahko orientirali, sicer ne bomo razumeli našega tukaj in zdaj. To je, po mojem mnenju, najpomembnejši razlog za sodelovanje s skupino Laibach. S Heinerjem Müllerjem jih druži tudi provokativni izraz, ki ljudi spodbuja k razmišljanju. Ne gre niti za učenje niti za pridiganje o etičnih, političnih in drugih zadevah, ampak tako Laibach kot Müller delujejo izzivalno in transgresivno. Čustvena kakovost glasbe je prav tako pomemben element, saj se ukvarjamo s temami, ki jih ni mogoče razrešiti z govorjenim jezikom. Če se, na primer, nekateri ljudje obračajo proti desni, če razvijajo nove ali obnavljajo stare oblike rasizma, razlage ne pomagajo dosti. Potrebno je ponuditi nekaj, kar jih bo spodbudilo k intimnemu premisleku. Razviti je potrebno načine pripovedovanja, ki bi ljudem omogočili možnosti nove identifikacije. Menim, da gre za res zelo čustvene vsebine, ki jih ni mogoče rešiti s starimi idejami o razsvetljenju. Tudi to počnemo mi, kar je počel že Heiner Müller: kritiziramo idejo o razsvetljenju, ki je nekako mrtva oziroma je to le beseda in ni telesno izkustvo.''
Po besedah Anje Quickert umetnike druži tudi telesnost v izrazu. V predstavi se ponavljata dva motiva: prvi je družinska konstelacija, struktura, preko katere se prenaša ideologija, drugi motiv je selekcija, pogled na to, kako sta red in disciplina praksi za izključevanje. Dramska, poetična in avtobiografska Besedila Heinerja Müllerja v ljubljanski postavitvi bo interpretirala igralka Katarina Stegnar.
Ljubljanski premieri muzikala Wir sind das Volk v Kinu Šiška sledi še jutrišnja ponovitev. V pripravi je tudi album z glasbo iz muzikala, katere avtor je dolgoletni sodelavec Laibacha Matevž Kolenc, ta bo izšel prihodnjo pomlad pri založbi Mute.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov