Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbeno-gledališka predstava v prevodu Mi smo ljudje - Mi smo narod je nastala v sodelovanju z nemško režiserko Anjo Quickert in po besedilih nemškega dramatika Heinerja Müllerja
Po premieri in dveh ponovitvah med 8. in 10. februarjem lani v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer ter odpovedanih ponovitvah in mednarodnih gostovanjih, bo nocoj v Centru urbane kulture Kino Šiška skupina Laibach s soustvarjalci pripravila ljubljansko premiero muzikala Wir sind das Volk. Z muzikalom kot glasbeno-gledališko obliko se je skupina Laibach soočila že sredi 90-ih let minulega stoletja na albumu Jesus Christ Superstars, s priredbami skladb iz znanega muzikala z glasbo Andrewa Lloyda Webberja in pred nekaj leti, ko so za gostovanje v Severni Koreji predelali glasbo iz filma Moje pesmi, moje sanje, avtorjev Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina. K sodelovanju jih je tokrat povabila Anja Quickert, režiserka in teatrologinja, predsednica Združenja Heiner Müller. Skupno točko skupne Laibach in Heinerja Müllerja ter razlog za povabilo k sodelovanju pri muzikalu je pojasnila:
''Razlog, zakaj sem izbrala Laibach, ni nujno povezan s to glasbeno obliko, prej gre za kakovost pristopa k umetnosti, k zgodovini, ki so ga izbrali in zaradi njihove upornosti s katero branijo (zagovarjajo) tezo, da je tisto, kar sama imenujem hrup zgodovine, potrebno ves čas predelovati. In to je pravzaprav zelo podobno pristopu, ki ga je imel Heiner Müller v svoji umetnosti, v dramatiki in poeziji. Sam to imenuje pogovor z mrtvimi. In ta pogovor se ne sme končati dokler nam mrtvi ne posredujejo vsega, vso prihodnost, ki je bila pokopana z njimi. To je seveda metaforična obrazložitev nuje po tem, da zgodovino spet in spet predelujemo, sicer ne bomo osvojili prihodnosti. Opraviti moramo z zgodovino, da bi se glede naše prihodnosti lahko orientirali, sicer ne bomo razumeli našega tukaj in zdaj. To je, po mojem mnenju, najpomembnejši razlog za sodelovanje s skupino Laibach. S Heinerjem Müllerjem jih druži tudi provokativni izraz, ki ljudi spodbuja k razmišljanju. Ne gre niti za učenje niti za pridiganje o etičnih, političnih in drugih zadevah, ampak tako Laibach kot Müller delujejo izzivalno in transgresivno. Čustvena kakovost glasbe je prav tako pomemben element, saj se ukvarjamo s temami, ki jih ni mogoče razrešiti z govorjenim jezikom. Če se, na primer, nekateri ljudje obračajo proti desni, če razvijajo nove ali obnavljajo stare oblike rasizma, razlage ne pomagajo dosti. Potrebno je ponuditi nekaj, kar jih bo spodbudilo k intimnemu premisleku. Razviti je potrebno načine pripovedovanja, ki bi ljudem omogočili možnosti nove identifikacije. Menim, da gre za res zelo čustvene vsebine, ki jih ni mogoče rešiti s starimi idejami o razsvetljenju. Tudi to počnemo mi, kar je počel že Heiner Müller: kritiziramo idejo o razsvetljenju, ki je nekako mrtva oziroma je to le beseda in ni telesno izkustvo.''
Po besedah Anje Quickert umetnike druži tudi telesnost v izrazu. V predstavi se ponavljata dva motiva: prvi je družinska konstelacija, struktura, preko katere se prenaša ideologija, drugi motiv je selekcija, pogled na to, kako sta red in disciplina praksi za izključevanje. Dramska, poetična in avtobiografska Besedila Heinerja Müllerja v ljubljanski postavitvi bo interpretirala igralka Katarina Stegnar.
Ljubljanski premieri muzikala Wir sind das Volk v Kinu Šiška sledi še jutrišnja ponovitev. V pripravi je tudi album z glasbo iz muzikala, katere avtor je dolgoletni sodelavec Laibacha Matevž Kolenc, ta bo izšel prihodnjo pomlad pri založbi Mute.
Glasbeno-gledališka predstava v prevodu Mi smo ljudje - Mi smo narod je nastala v sodelovanju z nemško režiserko Anjo Quickert in po besedilih nemškega dramatika Heinerja Müllerja
Po premieri in dveh ponovitvah med 8. in 10. februarjem lani v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer ter odpovedanih ponovitvah in mednarodnih gostovanjih, bo nocoj v Centru urbane kulture Kino Šiška skupina Laibach s soustvarjalci pripravila ljubljansko premiero muzikala Wir sind das Volk. Z muzikalom kot glasbeno-gledališko obliko se je skupina Laibach soočila že sredi 90-ih let minulega stoletja na albumu Jesus Christ Superstars, s priredbami skladb iz znanega muzikala z glasbo Andrewa Lloyda Webberja in pred nekaj leti, ko so za gostovanje v Severni Koreji predelali glasbo iz filma Moje pesmi, moje sanje, avtorjev Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina. K sodelovanju jih je tokrat povabila Anja Quickert, režiserka in teatrologinja, predsednica Združenja Heiner Müller. Skupno točko skupne Laibach in Heinerja Müllerja ter razlog za povabilo k sodelovanju pri muzikalu je pojasnila:
''Razlog, zakaj sem izbrala Laibach, ni nujno povezan s to glasbeno obliko, prej gre za kakovost pristopa k umetnosti, k zgodovini, ki so ga izbrali in zaradi njihove upornosti s katero branijo (zagovarjajo) tezo, da je tisto, kar sama imenujem hrup zgodovine, potrebno ves čas predelovati. In to je pravzaprav zelo podobno pristopu, ki ga je imel Heiner Müller v svoji umetnosti, v dramatiki in poeziji. Sam to imenuje pogovor z mrtvimi. In ta pogovor se ne sme končati dokler nam mrtvi ne posredujejo vsega, vso prihodnost, ki je bila pokopana z njimi. To je seveda metaforična obrazložitev nuje po tem, da zgodovino spet in spet predelujemo, sicer ne bomo osvojili prihodnosti. Opraviti moramo z zgodovino, da bi se glede naše prihodnosti lahko orientirali, sicer ne bomo razumeli našega tukaj in zdaj. To je, po mojem mnenju, najpomembnejši razlog za sodelovanje s skupino Laibach. S Heinerjem Müllerjem jih druži tudi provokativni izraz, ki ljudi spodbuja k razmišljanju. Ne gre niti za učenje niti za pridiganje o etičnih, političnih in drugih zadevah, ampak tako Laibach kot Müller delujejo izzivalno in transgresivno. Čustvena kakovost glasbe je prav tako pomemben element, saj se ukvarjamo s temami, ki jih ni mogoče razrešiti z govorjenim jezikom. Če se, na primer, nekateri ljudje obračajo proti desni, če razvijajo nove ali obnavljajo stare oblike rasizma, razlage ne pomagajo dosti. Potrebno je ponuditi nekaj, kar jih bo spodbudilo k intimnemu premisleku. Razviti je potrebno načine pripovedovanja, ki bi ljudem omogočili možnosti nove identifikacije. Menim, da gre za res zelo čustvene vsebine, ki jih ni mogoče rešiti s starimi idejami o razsvetljenju. Tudi to počnemo mi, kar je počel že Heiner Müller: kritiziramo idejo o razsvetljenju, ki je nekako mrtva oziroma je to le beseda in ni telesno izkustvo.''
Po besedah Anje Quickert umetnike druži tudi telesnost v izrazu. V predstavi se ponavljata dva motiva: prvi je družinska konstelacija, struktura, preko katere se prenaša ideologija, drugi motiv je selekcija, pogled na to, kako sta red in disciplina praksi za izključevanje. Dramska, poetična in avtobiografska Besedila Heinerja Müllerja v ljubljanski postavitvi bo interpretirala igralka Katarina Stegnar.
Ljubljanski premieri muzikala Wir sind das Volk v Kinu Šiška sledi še jutrišnja ponovitev. V pripravi je tudi album z glasbo iz muzikala, katere avtor je dolgoletni sodelavec Laibacha Matevž Kolenc, ta bo izšel prihodnjo pomlad pri založbi Mute.
Vrata so odprle tudi nekatere splošne knjižnice in knjigarne. Odpiranje knjižnic bo potekalo v treh korakih. Najprej so se odprle osrednje knjižnice, kjer je mogoče vračilo in izposoja gradiva, nekoliko kasneje pridejo na vrsto tudi manjše enote, zadnji pa se bodo na pot odpravili bibliobusi. Trenutno so odprte knjigarne, ki niso večje od štiristo kvadratnih metrov.
»Glasbene strukture se občutno dlje in bolj stabilno ohranjajo kot druge kognitivne strukture, tako lahko v stiku z glasbo nastanejo t. i. oaze spominjanja, občutenja identitete in jaza ter občutek lastne vrednosti – prav to deluje kot protiutež izgubi jaza in sveta.« Neizpodbitno je dejstvo, da glasba vpliva na čustvovanje in spomin, zato je tako zelo močno orodje pri delu z osebami z demenco v knjigi UP, Glasbena terapija z osebami z demenco zapiše glasbena terapevtka Mihaela Kavčič, ki bo govorila tudi o tem, kako glasba in v terapevtskem procesu glasbena terapija vzpostavi možnost, da človeka z demenco lahko srečamo na način, ki mu omogoča doživljanje celovitosti, kulturno in čustveno bivanje v vsakdanu. »Z glasbo se lahko povežemo. Z glasbo si lahko pomagamo.« Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji, predloge, vprašanja. Povezava do ankete je dostopna na www.1ka.si/a/273192 Na fotografiji: Skupinska glasbena terapija v domu starejših, Mihaela Kavčič (osebni arhiv)
V svet glasbe iz časa Vaše mladosti nas bo z glasbenimi spomini popeljal zdravnik specialist nevropediater Igor Mihael Ravnik. Govorili pa bomo tudi o pomenu avdio-emotivnega kanala za razvoj človeka, o doživljanju glasbe v svetu, ki je prevladujoče usidran v vizualnem, o prostem času, ki ga je polnila lastna ustvarjalnost in tudi o tem, kako pomembno je igrati skupaj. Delati skupaj. Ustvarjati skupaj. Raziskovati skupaj. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji, veseli smo vaših predlogov in vprašanj. Povezava do ankete je dostopna na www.1ka.si/a/273192
V tokratnem koncertu je Domen Marinčič izbral nekatera ohranjena dela francoskih skladateljev 17. stoletja za violo da gamba brez spremljave. Skladbe Hotmana, Dubuissona, Sainte-Colomba in de Machyja so nastajale dolgo pred dobro znanimi Bachovimi mojstrovinami za violino ali violončelo brez spremljave, a pričajo o visoki glasbeni in tehnični ravni nekdanjih glasbenikov. Domen Domen Marinčič igra izvirno violo da gamba, ki je nastala okrog leta 1740 v Leipzigu in je delo enega vodilnih nemških goslarjev Johanna Christiana Hoffmanna. Mnoge izmed njegovih basovskih viol da gamba so pozneje predelali v violončele in v igralnem stanju jih je danes le šest ali sedem. Sedemstrunsko violo da gamba na nocojšnem koncertu so restavrirali pred tridesetimi leti. Ohranila se je brez izvirnega vratu in je imela nekoč morda le šest strun, a je znano, da je Hoffmann svojim instrumentom včasih tudi naknadno dodajal sedmo struno.
»Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Po telefonski zvezi bo z nami zdravnik specialist nevropediater Igor M. Ravnik. Pogovor bo tekel o glasbi v medicini in glasbi v življenju, z glasbenimi spomini nas bo popeljal v čas svojega otroštva, mladosti, nekoliko tudi v zrelo dobo, v čas Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic.
»Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Naše potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic bomo začeli z glasbenimi željami in glasbenimi spomini, ki ste jih v preteklem tednu delili z nami.
V času družbene izolacije morajo ustvarjalci na določenih področjih umetnosti še posebej skrbeti za psihofizično kondicijo, samozaposleni kulturni delavci in s. p.-ji pa so na preizkušnji glede kondicije preživetja. Mnoge vsebine so se res preselile na splet in postale brezplačne. Niso pa zastonj, ustvarjalci in njihove družine namreč tudi morajo preživeti. Država je z interventnim zakonom uredila pravico do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov za samozaposlene kulturne ustvarjalce, v drugem paketu pomoči pa naj bi upoštevala tudi popravke, ki so jih predlagali v Društvu Asociacija in v drugih kulturnih organizacijah. Med drugim se februar ukinja kot referenčni mesec za izračun upada dohodka, do temeljnega dohodka pa so upravičeni tudi delno samozaposleni.
Neveljaven email naslov