Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
32. Liffe ima neformalni pečat ženskega festivala. V mednarodnem festivalskem krogotoku se je prav tako skokovito povečala vidnost avtoric, pojasnjuje programski direktor Liffa.
Danes se začenja 32. ljubljanski mednarodni filmski festival ali krajše Liffe. Do 21. novembra bo več kot polovica od skupno 79 filmov na voljo za spletni ogled, sicer pa bodo filme predvajali v devetih kinodvoranah v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu. Na prvih treh sporedih nacionalnega radia bomo ob delavnikih vse do konca Liffa – z izjemo petkov, ko se bomo festivalu posvetili v oddajah Gremo v kino – objavljali dnevne Kronike Liffa. Prvo je s servisnimi informacijami ob odprtju Liffa opremil Urban Tarman.
Liffe bo tradicionalno ponudil jagodni izbor filmov z največjih festivalov od berlinskega, rotterdamskega, canskega in karlovarskega do beneškega, in ob tem še kinotečni, retrospektivni, kratkometražni in otroški program. Ponudba bo raznolika in kakovostna, to obiskovalci že vedo in od Liffa tudi pričakujejo. Programski direktor Simon Popek takole opisuje nocojšnji otvoritveni film Pravi moški nemške režiserke in igralke Marie Schrader:
To je zelo kakovosten in aktualen film o umetni inteligenci; o tem, ali lahko človek razvije razmerje z androidom. Gre za zgodbo o znanstvenici, ki je potisnjena v takšen eksperiment. Letošnji Liffe ima, če se tako izrazim, neformalni pečat ženskega festivala: tudi v mednarodnem festivalskem krogotoku smo opazili, da se je skokovito povečala zastopanost avtoric. Otvoritveni film govori o pravem moškem, ampak režirala ga je ženska.
Kot smo poročali v informativnih oddajah, so se v ponedeljek spremenili omejitveni ukrepi za kulturne prireditve v dvoranah s sedišči in to je tik pred zdajci terjalo reorganizacijo programa, ki ga v ljubljanskem Cankarjevem domu sicer snujejo več mesecev.
Zasedenost kinodvoran je po novem polovična, zato so že poiskali nadomestne projekcije za filme, ki so poželi največ zanimanja v predprodaji: za Francosko depešo na Liffu vselej priljubljenega Wesa Andersona, za Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja in, kot se obeta, za novo slovensko filmsko uspešnico, pod katero se podpisujeta režiserka Tijana Zinajić in scenaristka Iza Strehar; to je film Prasica, slabšalni izraz za žensko.
V dogovoru z distributerji smo dodali pet predstav za te tri filme. S filmom Prasica, slabšalni izraz za žensko je manj težav, ker je na voljo za ogled tudi prek spleta, medtem ko za filma Wesa Andersona in Pedra Almodovarja te možnosti ni.
Število spletnih vstopnic na platformi videa na zahtevo so omejili na 400 za posamezen naslov; pri določenih filmih bo številka še nižja. Spletni ogled je dražji od obiska kinodvorane, saj ocenjujejo, da bo film videl več kot en kupec. Bistvo filmskega festivala, tako največjih kot ljubljanskega mednarodnega, ostajajo projekcije v kinodvoranah. Obiskovalce šestih ljubljanskih kinodvoran ter treh v Celju, Mariboru in Novem mestu Simon Popek ob tem poziva, naj v kino pridejo prej kot običajno, saj bodo ob vhodu dosledno preverjali PCT pogoj in osebni dokument.
Prosimo za razumevanje. Mislim, da za občinstvo največji izziv ne bo PCT pogoj z osebno izkaznico, ampak dejstvo, da [zaradi zmanjšane kapacitete dvoran, op.] ne bo veljal sedežni red.
Tudi letos bo na Liffu širok nabor domačih filmov. Videti bo mogoče 10 celovečernih in kratkih filmov, pri katerih so sodelovali slovenski producenti ali ustvarjalci. Po svetovni premieri v Karlovih Varih bo danes v Mariboru slovenska predpremiera novega filma režiserja Olma Omerzuja. Atlas ptic je zanimiv obrat v njegovi ustvarjalni poti, ki ohranja zanj značilen humor. Glavni lik, ostareli lastnik češke tovarne, skopuški Ivo, doživi infarkt, a ko se izkaže, da je izginil njegov denar, vstane od mrtvih. Olmo Omerzu:
Pri režiranju sem se osredotočil na nekaj tem. Med njimi je izguba nadzora nad lastnim življenjem, ki jo doživi glavni lik. To je v tem filmu ključno: prva polovica filma je zato nekakšna detektivka, druga pa portret frustracije.
V ljubljanskem Kinu Komuna je danes na sporedu eden od najbolj pričakovanih filmov beneškega festivala, biografski film Pabla Larraína. Film Spencer se odvije med božičnim koncem tedna v 90. letih, ki ga je Lady Di preživela z britansko kraljevo družino. To so bili dnevi, ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom.
Čeprav je ljudi okoli sebe podpirala s posebno energijo in bila njihova družabnica, je pri njej žalostno to, da se je sama ob tem počutila zelo izključeno in osamljeno.
… je povedala Kristen Stewart, ki igra princeso Diano. Spencer že prihaja na redni spored naših kinematografov.
32. Liffe ima neformalni pečat ženskega festivala. V mednarodnem festivalskem krogotoku se je prav tako skokovito povečala vidnost avtoric, pojasnjuje programski direktor Liffa.
Danes se začenja 32. ljubljanski mednarodni filmski festival ali krajše Liffe. Do 21. novembra bo več kot polovica od skupno 79 filmov na voljo za spletni ogled, sicer pa bodo filme predvajali v devetih kinodvoranah v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu. Na prvih treh sporedih nacionalnega radia bomo ob delavnikih vse do konca Liffa – z izjemo petkov, ko se bomo festivalu posvetili v oddajah Gremo v kino – objavljali dnevne Kronike Liffa. Prvo je s servisnimi informacijami ob odprtju Liffa opremil Urban Tarman.
Liffe bo tradicionalno ponudil jagodni izbor filmov z največjih festivalov od berlinskega, rotterdamskega, canskega in karlovarskega do beneškega, in ob tem še kinotečni, retrospektivni, kratkometražni in otroški program. Ponudba bo raznolika in kakovostna, to obiskovalci že vedo in od Liffa tudi pričakujejo. Programski direktor Simon Popek takole opisuje nocojšnji otvoritveni film Pravi moški nemške režiserke in igralke Marie Schrader:
To je zelo kakovosten in aktualen film o umetni inteligenci; o tem, ali lahko človek razvije razmerje z androidom. Gre za zgodbo o znanstvenici, ki je potisnjena v takšen eksperiment. Letošnji Liffe ima, če se tako izrazim, neformalni pečat ženskega festivala: tudi v mednarodnem festivalskem krogotoku smo opazili, da se je skokovito povečala zastopanost avtoric. Otvoritveni film govori o pravem moškem, ampak režirala ga je ženska.
Kot smo poročali v informativnih oddajah, so se v ponedeljek spremenili omejitveni ukrepi za kulturne prireditve v dvoranah s sedišči in to je tik pred zdajci terjalo reorganizacijo programa, ki ga v ljubljanskem Cankarjevem domu sicer snujejo več mesecev.
Zasedenost kinodvoran je po novem polovična, zato so že poiskali nadomestne projekcije za filme, ki so poželi največ zanimanja v predprodaji: za Francosko depešo na Liffu vselej priljubljenega Wesa Andersona, za Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja in, kot se obeta, za novo slovensko filmsko uspešnico, pod katero se podpisujeta režiserka Tijana Zinajić in scenaristka Iza Strehar; to je film Prasica, slabšalni izraz za žensko.
V dogovoru z distributerji smo dodali pet predstav za te tri filme. S filmom Prasica, slabšalni izraz za žensko je manj težav, ker je na voljo za ogled tudi prek spleta, medtem ko za filma Wesa Andersona in Pedra Almodovarja te možnosti ni.
Število spletnih vstopnic na platformi videa na zahtevo so omejili na 400 za posamezen naslov; pri določenih filmih bo številka še nižja. Spletni ogled je dražji od obiska kinodvorane, saj ocenjujejo, da bo film videl več kot en kupec. Bistvo filmskega festivala, tako največjih kot ljubljanskega mednarodnega, ostajajo projekcije v kinodvoranah. Obiskovalce šestih ljubljanskih kinodvoran ter treh v Celju, Mariboru in Novem mestu Simon Popek ob tem poziva, naj v kino pridejo prej kot običajno, saj bodo ob vhodu dosledno preverjali PCT pogoj in osebni dokument.
Prosimo za razumevanje. Mislim, da za občinstvo največji izziv ne bo PCT pogoj z osebno izkaznico, ampak dejstvo, da [zaradi zmanjšane kapacitete dvoran, op.] ne bo veljal sedežni red.
Tudi letos bo na Liffu širok nabor domačih filmov. Videti bo mogoče 10 celovečernih in kratkih filmov, pri katerih so sodelovali slovenski producenti ali ustvarjalci. Po svetovni premieri v Karlovih Varih bo danes v Mariboru slovenska predpremiera novega filma režiserja Olma Omerzuja. Atlas ptic je zanimiv obrat v njegovi ustvarjalni poti, ki ohranja zanj značilen humor. Glavni lik, ostareli lastnik češke tovarne, skopuški Ivo, doživi infarkt, a ko se izkaže, da je izginil njegov denar, vstane od mrtvih. Olmo Omerzu:
Pri režiranju sem se osredotočil na nekaj tem. Med njimi je izguba nadzora nad lastnim življenjem, ki jo doživi glavni lik. To je v tem filmu ključno: prva polovica filma je zato nekakšna detektivka, druga pa portret frustracije.
V ljubljanskem Kinu Komuna je danes na sporedu eden od najbolj pričakovanih filmov beneškega festivala, biografski film Pabla Larraína. Film Spencer se odvije med božičnim koncem tedna v 90. letih, ki ga je Lady Di preživela z britansko kraljevo družino. To so bili dnevi, ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom.
Čeprav je ljudi okoli sebe podpirala s posebno energijo in bila njihova družabnica, je pri njej žalostno to, da se je sama ob tem počutila zelo izključeno in osamljeno.
… je povedala Kristen Stewart, ki igra princeso Diano. Spencer že prihaja na redni spored naših kinematografov.
V Moderni galeriji v Ljubljani so podelili osrednje nacionalne nagrade za likovno in vizualno umetnost – nagrade Riharda Jakopiča. Za življenjsko delo jo je prejela akademska kiparka Duba Sambolec, mednarodno priznana umetnica in profesorica, ki je vrsto let delovala in poučevala na Norveškem, za svoje delo pa je bila tudi večkrat nagrajena. Nagrada Riharda Jakopiča za opus preteklih petih let je šla v roke akademskemu kiparju in videastu Tobiasu Putrihu, priznanje Riharda Jakopiča za mlado avtorico pa je prejela akademska slikarka Neja Zorzút.
Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je bila izjemno razširjena v preteklosti in je tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bilo mesto Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo na razstavi Kristus kralj tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji. Soavtor Miran Pflaum pravi, da so tovrstni križi eni izmed najlepših: »Osebno so mi nekaj posebnega, ker ne prikazujejo trpečega Kristusa, ampak Kristusa, ki vlada, ki je odrešenik. Nekakšno milino in mirnost je mogoče zaznati. Odlikuje jih tudi dokaj preprosta in efektivna izdelava.« Estetiko limoških križev je mogoče doživeti skozi likovno podobo in glasbo 13. stoletja. Razstava pa ima še nekaj posebnosti, ki jo povezuje z današnjim časom. Na njej je razstavljena pohodna oprema romarja Jakobove poti, saj Limoges leži ob poti, ki vodi iz Pariza v Santiago de Compostela. Odločili so se, da jo bodo selili po slovenski Jakobovi poti. V ta namen so za romarje izdelali tudi poseben žig.
V Narodni galeriji so odprli 10. bienale Brumen, najobsežnejši pregled slovenskega vizualnega oblikovanja. Poleg razstavljenih 134 del je mednarodna žirija izbrala tudi dobitnike Brumnove nagrade. Fundacija Brumen je letos prvič podelila nagrado za življenjsko delo. Prejel jo je profesor Peter Skalar, ki opozarja, da je grafično oblikovanje v družbi zapostavljeno. Veliko nagrado Brumen za družbeno koristni doprinos je prejel spletni portal sledilnik covid-19. Luka Renko je nagrade vesel, a še bolj je ponosen na dejstvo, da je bil projekt uporabljan. Oblikovalec Primož Zorko je poleg nagrade prejel še posebno pohvalo žirije za serijo plakatov, ki se je zoperstavila pokroviteljskemu tonu javne komunikacije med pandemijo. Med komunikacijskimi in promocijskimi gradivi so nagrado prejeli tudi studio Kruh in Cankarjev dom za podobo 22. Festivala dokumentarnega filma. Skupaj je bilo nagrajenih 17 projektov, razstava pa bo v Narodni galeriji na ogled do konca maja.
Živimo v kibernetskih in virtualnih okoljih, znanost že dolgo in vedno bolj posega v nepredstavljivo, tudi odnosi so vse abstraktni. Vse to vpliva na razumevanje vizualne umetnosti. Ta se od abstraktnega slikarstva v povojnem modernizmu, ki se je med drugim precej ukvarjal s samo likovnostjo, s formo, z estetsko vrednostjo vizualnih izhodišč, z iskanjem elementarnega in univerzalnega, loči po tem, da raziskuje bolj globalno kompleksnost. In loči se po vzgibu, zakaj nastaja, poudarja kustosinja doktorica Nadja Gnamuš. Za avtorje ni več v ospredju tematiziranje abstrakcije same na sebi, saj je ta že logična posledica mišljenja. Na vizualno produkcijo seveda vpliva logika sodobnih tehnologij. Vendar se lahko prepleta z analognim ustvarjanjem. Sloji Suzane Brborović spominjajo na kolažiranje v računalniški grafiki, a pogled od blizu razkrije slikarsko barvo na platnu. Taki primeri pričajo tudi o načinu sestavljanja vsebin dandanes – nenehno menjujemo med predmetnim, še oprijemljivim in zasloni, kjer preklapljamo med programi, slikami, spletnimi stranmi, jih sopostavljamo in tako naprej. Pomembna vidika razstave sta raznovrstnost medijev in vprašanje percepcije. Kot srečanje med subjektivnim pogledom človeka in pogojno rečeno "objektívnim znanstvenim" se sreča v videoinstalaciji Uršule Berlot Pompe z naslovom Hiperoptika. Nastal je v sodelovanju z inštitutom Jožef Stefan in preučuje pogoje tehnološko razširjenega gledanja z uporabo mikroskopskih instrumentov. Pri Tobiasu Putrihu smo vajeni prostorskih konstrukcij, tokrat pa je pokazal risbe. Ročno risbo vstavlja v računalniški program kot pripomoček umetni inteligenci, da se ta uči risati, njeno točkovno abstrakcijo potem sam dopolni s svojo risbo, vstavi v računalnik in tako risba postaja vedno bolj zapletena. Meja med intervencijo človeka in umetne inteligence pa se briše. Če se, na drugi strani, gibanje v prostor v slikah Mojce Zlokarnik navadno dogaja navidezno z barvnih žarenjem, ploskve na tej razstavi tudi dejansko odpre proti gledalcu. Zlokarnik sicer vzbuja pozornost prav z vračanjem k formalni slikarski abstrakciji, s tem, da postavlja barvna polja drugo ob drugo. In čeprav bi kdo rekel, da je to v slikarstvu že zdavnaj odkrito, prav njo lahko damo za primer slikarke, ki na novo izumlja v okviru le na videz že videnega. V galeriji "S" na ljubljanskem gradu se srečamo še z drevesnim delcem Boštjana Drinovca – geometrično formo drevesa, deblo pa je bolj daljnovodni steber in krošnjo namesto listja krasijo zeleni čipi. Pa naj ostane še kaj za ogled, povejmo le še to, da tudi Roman Makše s skulpturo posega v prostor, Duša Jesih pa na steni razgrajuje pravokotno konvencijo slikarskega formata.
V Prešernovem gledališču Kranj se je sklenil 52. Teden slovenske drame. Sklepna slovesnost je potekala v znamenju podeljevanja nagrad, tako strokovnih žirij kot občinstva. Letošnjo Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo je prejela Katarina Morano, za besedilo Usedline, ki ga lahko v uprizoritvi v tej sezoni gledamo na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po izboru žirije pa je prejela uprizoritev Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev, ki je nastala v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča.
Na prvo aprilsko sredo je minilo 30 let od mednarodnega priznanja neodvisne Bosne in Hercegovine. Ob ostrem srbskem nasprotovanju se je vnela vojna, nad bosansko-hercegovskim narodom se je več let izvajalo etnično čiščenje. Iz domovine se je izselilo več milijonov ljudi, nekaj deset tisoč prebežnikov pa se je zateklo v Slovenijo. Maida Džinić, tudi sama prebežnica iz Bosne in Hercegovine, je predlagala pester kulturen program ob obeležitvi tridesetletnici teh dogodkov. Poleg dvodelna razstave v Galeriji Vžigalica in Galeriji Vodnikove domačije Šiška pa se v maju odpira še ena razstava. Pod naslovom Ta vojna ni naša bodo v Galeriji Fotografija na ogled dela fotoreporterjev, ki so za tednik Mladina v 90-ih letih pokrivali te žalostne dogodke. Na razstavi bodo sodelovali Diego A. Gomez, Borut Krajnc, Barbara Čeferin in Jože Suhadolnik. Poleg razstav in različnih okroglih miz, pa se ob 30-ti obletnici prihoda pregnancev iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo obeta koncert Podalpski sevdah Damirja Imamovića in po več kot 20-ih letih ponovno združenih zasedb Vali in Dertum, v katerih so večinoma ustvarjali pregnanci. In ravno oni so odigrali eno ključnih vlog pri ohranitvi tega tradicionalnega južnoslovanskega glasbenega žanra. Takrat so za svoj drugi dom vzeli avtonomne prostore, kot sta Vodnikova domačija in KUD France Prešeren, kjer pa so se poleg z glasbo ukvarjali tudi z literaturo in likovno umetnostjo, med drugim pa so delovali v gledališki skupini Nepopravljivi optimisti, ki jo je vodila dramska igralka Draga Potočnjak. Za čas praznovanja so načrtovali rekonstrukcijo ene izmed predstav skupine: Dođi makar sebi, ako nemaš kome drugom, a je bil projekt prestavljen na prihodnje leto, ko se bosta trem nekdanjim članom skupine pridružili še režiserka Nina Šorak in igralka Tamara Avguštin.
V mnogih evropskih glasbenih tradicijah so čas velikega tedna in dogodki, povezani s tem odobjem cerkvenega leta, v okviru različnih zgodovinskih obdobij glasbene umetnosti vzpodbudili nastanek nekaterih najodličnejših glasbenih del, v katerih so skladatelji skušali zajeti dramatične dogodke Kristusovega trpljenja in preizkušenj. Posebni dan Cvetna nedelja Evropske zveze radijskih postaj tako vsako leto en teden pred velikonočnimi prazniki ponudi nabor koncertov s tematskimi sporedi, ki vključujejo znana, pa tudi redkeje izvajana dela, povezana s širšo tematiko postnega in velikonočnega časa, med katerimi poleg resne umetnostne glasbe ne manjka niti starodavnih, tudi tradicijskih napevov in ljudske glasbe. Posebnemu dnevu se letos aktivno pridužuje sedem držav oziroma radijskih postaj, med njimi tudi Radio Slovenija; ob 18. uri bo na sporedu posnetek koncerta z naslovom Postoj, prisluhni, na katerem Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča in ob spremljavi klarinetista Dušana Sodje in pianistke Tatjane Kaučič izvaja glasbo Andreja Makorja, Jurija (Georga) Prennerja in Huga Wolfa. Izpostavljamo še dva neposredna prenosa koncertov; ob 14:15 bo v dvorani Concertgebouw v Amsterdamu zvenel Pasijon po Janezu Johanna Sebastiana Bacha, ki ga bodo pod vodstvom britanskega dirigenta in strokovnjaka za glasbo starejših obdobij Andrewa Manzeja izvedli mednarodni solisti, zbor Laurens Collegium iz Rotterdama in Kraljevi orkester Concertgebouw, ob 17. uri pa se bo v Rigi začel koncert sodobnejše latvijske glasbe, na katerem bosta prvič izvedeni dve novi deli, ki ju je Latvijski radio naročil posebej za to priložnost – Glasnik pomladi za saksofon in kokle Anne Veismane in Pričevanje našega časa za saksofon in orgle Madare Petersone. Zadnjo je navdihnila poezija pesnice Inge Pizane, zlasti vrstica, ki govori: "Samo eno si želim, da prišla bi pomlad in mir." Ponudbo letos dopolnjujejo še koncerti iz Rusije (11:05), Danske (12:00), Bolgarije (13:05) in Češke (22:05).
Balet Svatba bo uprizorjen premierno, Posvetitev pomladi pa se, po desetih letih, kar je minilo od premierne izvedbe v Mariboru ter številnih gostovanjih po svetu, vrača pred domače občinstvo
Najbolj nasprotujoče si interpretacije dogodkov iz časa 2. svetovne vojne sprožajo pogledi na življenje in delo katoliškega duhovnika in profesorja Lamberta Ehrlicha, ki ga je leta 1942 ubil atentator varnostno-obveščevalne službe komunistov. Pomen in vpliv njegove osebnosti obravnava obsežna monografija Janeza Juhanta z naslovom Lambert Ehrlich, prerok slovenskega naroda. Izdale in založile so jo vse tri Mohorjeve družbe, Teološka fakulteta v Ljubljani in Društvo Združeni ob Lipi sprave. Vir fotografije: www.nadskofija-ljubljana.si
Neveljaven email naslov