Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
32. Liffe ima neformalni pečat ženskega festivala. V mednarodnem festivalskem krogotoku se je prav tako skokovito povečala vidnost avtoric, pojasnjuje programski direktor Liffa.
Danes se začenja 32. ljubljanski mednarodni filmski festival ali krajše Liffe. Do 21. novembra bo več kot polovica od skupno 79 filmov na voljo za spletni ogled, sicer pa bodo filme predvajali v devetih kinodvoranah v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu. Na prvih treh sporedih nacionalnega radia bomo ob delavnikih vse do konca Liffa – z izjemo petkov, ko se bomo festivalu posvetili v oddajah Gremo v kino – objavljali dnevne Kronike Liffa. Prvo je s servisnimi informacijami ob odprtju Liffa opremil Urban Tarman.
Liffe bo tradicionalno ponudil jagodni izbor filmov z največjih festivalov od berlinskega, rotterdamskega, canskega in karlovarskega do beneškega, in ob tem še kinotečni, retrospektivni, kratkometražni in otroški program. Ponudba bo raznolika in kakovostna, to obiskovalci že vedo in od Liffa tudi pričakujejo. Programski direktor Simon Popek takole opisuje nocojšnji otvoritveni film Pravi moški nemške režiserke in igralke Marie Schrader:
To je zelo kakovosten in aktualen film o umetni inteligenci; o tem, ali lahko človek razvije razmerje z androidom. Gre za zgodbo o znanstvenici, ki je potisnjena v takšen eksperiment. Letošnji Liffe ima, če se tako izrazim, neformalni pečat ženskega festivala: tudi v mednarodnem festivalskem krogotoku smo opazili, da se je skokovito povečala zastopanost avtoric. Otvoritveni film govori o pravem moškem, ampak režirala ga je ženska.
Kot smo poročali v informativnih oddajah, so se v ponedeljek spremenili omejitveni ukrepi za kulturne prireditve v dvoranah s sedišči in to je tik pred zdajci terjalo reorganizacijo programa, ki ga v ljubljanskem Cankarjevem domu sicer snujejo več mesecev.
Zasedenost kinodvoran je po novem polovična, zato so že poiskali nadomestne projekcije za filme, ki so poželi največ zanimanja v predprodaji: za Francosko depešo na Liffu vselej priljubljenega Wesa Andersona, za Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja in, kot se obeta, za novo slovensko filmsko uspešnico, pod katero se podpisujeta režiserka Tijana Zinajić in scenaristka Iza Strehar; to je film Prasica, slabšalni izraz za žensko.
V dogovoru z distributerji smo dodali pet predstav za te tri filme. S filmom Prasica, slabšalni izraz za žensko je manj težav, ker je na voljo za ogled tudi prek spleta, medtem ko za filma Wesa Andersona in Pedra Almodovarja te možnosti ni.
Število spletnih vstopnic na platformi videa na zahtevo so omejili na 400 za posamezen naslov; pri določenih filmih bo številka še nižja. Spletni ogled je dražji od obiska kinodvorane, saj ocenjujejo, da bo film videl več kot en kupec. Bistvo filmskega festivala, tako največjih kot ljubljanskega mednarodnega, ostajajo projekcije v kinodvoranah. Obiskovalce šestih ljubljanskih kinodvoran ter treh v Celju, Mariboru in Novem mestu Simon Popek ob tem poziva, naj v kino pridejo prej kot običajno, saj bodo ob vhodu dosledno preverjali PCT pogoj in osebni dokument.
Prosimo za razumevanje. Mislim, da za občinstvo največji izziv ne bo PCT pogoj z osebno izkaznico, ampak dejstvo, da [zaradi zmanjšane kapacitete dvoran, op.] ne bo veljal sedežni red.
Tudi letos bo na Liffu širok nabor domačih filmov. Videti bo mogoče 10 celovečernih in kratkih filmov, pri katerih so sodelovali slovenski producenti ali ustvarjalci. Po svetovni premieri v Karlovih Varih bo danes v Mariboru slovenska predpremiera novega filma režiserja Olma Omerzuja. Atlas ptic je zanimiv obrat v njegovi ustvarjalni poti, ki ohranja zanj značilen humor. Glavni lik, ostareli lastnik češke tovarne, skopuški Ivo, doživi infarkt, a ko se izkaže, da je izginil njegov denar, vstane od mrtvih. Olmo Omerzu:
Pri režiranju sem se osredotočil na nekaj tem. Med njimi je izguba nadzora nad lastnim življenjem, ki jo doživi glavni lik. To je v tem filmu ključno: prva polovica filma je zato nekakšna detektivka, druga pa portret frustracije.
V ljubljanskem Kinu Komuna je danes na sporedu eden od najbolj pričakovanih filmov beneškega festivala, biografski film Pabla Larraína. Film Spencer se odvije med božičnim koncem tedna v 90. letih, ki ga je Lady Di preživela z britansko kraljevo družino. To so bili dnevi, ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom.
Čeprav je ljudi okoli sebe podpirala s posebno energijo in bila njihova družabnica, je pri njej žalostno to, da se je sama ob tem počutila zelo izključeno in osamljeno.
… je povedala Kristen Stewart, ki igra princeso Diano. Spencer že prihaja na redni spored naših kinematografov.
32. Liffe ima neformalni pečat ženskega festivala. V mednarodnem festivalskem krogotoku se je prav tako skokovito povečala vidnost avtoric, pojasnjuje programski direktor Liffa.
Danes se začenja 32. ljubljanski mednarodni filmski festival ali krajše Liffe. Do 21. novembra bo več kot polovica od skupno 79 filmov na voljo za spletni ogled, sicer pa bodo filme predvajali v devetih kinodvoranah v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu. Na prvih treh sporedih nacionalnega radia bomo ob delavnikih vse do konca Liffa – z izjemo petkov, ko se bomo festivalu posvetili v oddajah Gremo v kino – objavljali dnevne Kronike Liffa. Prvo je s servisnimi informacijami ob odprtju Liffa opremil Urban Tarman.
Liffe bo tradicionalno ponudil jagodni izbor filmov z največjih festivalov od berlinskega, rotterdamskega, canskega in karlovarskega do beneškega, in ob tem še kinotečni, retrospektivni, kratkometražni in otroški program. Ponudba bo raznolika in kakovostna, to obiskovalci že vedo in od Liffa tudi pričakujejo. Programski direktor Simon Popek takole opisuje nocojšnji otvoritveni film Pravi moški nemške režiserke in igralke Marie Schrader:
To je zelo kakovosten in aktualen film o umetni inteligenci; o tem, ali lahko človek razvije razmerje z androidom. Gre za zgodbo o znanstvenici, ki je potisnjena v takšen eksperiment. Letošnji Liffe ima, če se tako izrazim, neformalni pečat ženskega festivala: tudi v mednarodnem festivalskem krogotoku smo opazili, da se je skokovito povečala zastopanost avtoric. Otvoritveni film govori o pravem moškem, ampak režirala ga je ženska.
Kot smo poročali v informativnih oddajah, so se v ponedeljek spremenili omejitveni ukrepi za kulturne prireditve v dvoranah s sedišči in to je tik pred zdajci terjalo reorganizacijo programa, ki ga v ljubljanskem Cankarjevem domu sicer snujejo več mesecev.
Zasedenost kinodvoran je po novem polovična, zato so že poiskali nadomestne projekcije za filme, ki so poželi največ zanimanja v predprodaji: za Francosko depešo na Liffu vselej priljubljenega Wesa Andersona, za Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja in, kot se obeta, za novo slovensko filmsko uspešnico, pod katero se podpisujeta režiserka Tijana Zinajić in scenaristka Iza Strehar; to je film Prasica, slabšalni izraz za žensko.
V dogovoru z distributerji smo dodali pet predstav za te tri filme. S filmom Prasica, slabšalni izraz za žensko je manj težav, ker je na voljo za ogled tudi prek spleta, medtem ko za filma Wesa Andersona in Pedra Almodovarja te možnosti ni.
Število spletnih vstopnic na platformi videa na zahtevo so omejili na 400 za posamezen naslov; pri določenih filmih bo številka še nižja. Spletni ogled je dražji od obiska kinodvorane, saj ocenjujejo, da bo film videl več kot en kupec. Bistvo filmskega festivala, tako največjih kot ljubljanskega mednarodnega, ostajajo projekcije v kinodvoranah. Obiskovalce šestih ljubljanskih kinodvoran ter treh v Celju, Mariboru in Novem mestu Simon Popek ob tem poziva, naj v kino pridejo prej kot običajno, saj bodo ob vhodu dosledno preverjali PCT pogoj in osebni dokument.
Prosimo za razumevanje. Mislim, da za občinstvo največji izziv ne bo PCT pogoj z osebno izkaznico, ampak dejstvo, da [zaradi zmanjšane kapacitete dvoran, op.] ne bo veljal sedežni red.
Tudi letos bo na Liffu širok nabor domačih filmov. Videti bo mogoče 10 celovečernih in kratkih filmov, pri katerih so sodelovali slovenski producenti ali ustvarjalci. Po svetovni premieri v Karlovih Varih bo danes v Mariboru slovenska predpremiera novega filma režiserja Olma Omerzuja. Atlas ptic je zanimiv obrat v njegovi ustvarjalni poti, ki ohranja zanj značilen humor. Glavni lik, ostareli lastnik češke tovarne, skopuški Ivo, doživi infarkt, a ko se izkaže, da je izginil njegov denar, vstane od mrtvih. Olmo Omerzu:
Pri režiranju sem se osredotočil na nekaj tem. Med njimi je izguba nadzora nad lastnim življenjem, ki jo doživi glavni lik. To je v tem filmu ključno: prva polovica filma je zato nekakšna detektivka, druga pa portret frustracije.
V ljubljanskem Kinu Komuna je danes na sporedu eden od najbolj pričakovanih filmov beneškega festivala, biografski film Pabla Larraína. Film Spencer se odvije med božičnim koncem tedna v 90. letih, ki ga je Lady Di preživela z britansko kraljevo družino. To so bili dnevi, ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom.
Čeprav je ljudi okoli sebe podpirala s posebno energijo in bila njihova družabnica, je pri njej žalostno to, da se je sama ob tem počutila zelo izključeno in osamljeno.
… je povedala Kristen Stewart, ki igra princeso Diano. Spencer že prihaja na redni spored naših kinematografov.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov