Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pravi moški

12.11.2021


O otvoritvenem filmu 32. Liffa režiserke Marie Schrader

Pravi moški je vizualno klasičen film, kar ni očitek, le opazka. Da ni eksperimentiranja z načinom, kako je pripoved posneta, gledalčevo pozornost usmeri na vsebinska vprašanja, ki jih film zastavlja, in na način, kako nanje odgovarja. Osrednje je, ali lahko humanoidni robot nadomesti sočloveka v zasebnem življenju neke osebe, torej ali lahko nudi ne samo fizično bližino, temveč tudi čustveno izkustvo, doslej prihranjeno za intimne medčloveške odnose.

Almo, doktorico antropologije in raziskovalko klinopisnih zapisov, za katere želi dokazati, da niso le administrativna besedila, temveč tudi lirična poezija, kot ocenjevalko vključijo v projekt izdelave humanoidnih robotov kot potencialnih partnerjev ljudi. Tri tedne bo morala preživeti z robotom, ki naj bi bil njen idealni moški. Do tega je izhodiščno skeptična, češ da je takšen partner sposoben le avtomatiziranih odzivov, ne pa tistega, kar povezujemo s človeškima srcem in dušo. Avtomatizmi so po njenem le njeni odgovori, odnos s takšnim robotom pa zato odnos s samim sabo in tako človeku ne omogoča ustvarjanja spominov, tistega, kar bi bilo na starost življenjsko bogastvo. Robot Tom ji gre zato na živce, a v gledalcu film uspešno izzove vprašanje, ali ni tako zato, ker je zanjo boleče marsikaj v lastnem življenju – če je namreč Tom le njeno zrcalo, tukaj ne more iti za prilagajanje partnerju, ki ga sčasoma in vedno znova spoznavaš, marveč za soočanje s svojimi nezadovoljstvi in travmami, ki jih takšen partner vedno znova predstavlja predte in za katere veš, da si njihov vzrok ti, ne on. Takšno spoznanje ni neposredno izrečeno, je pa povsem jasno povedano, da je ustvarjanje idealnega okolja, ki naj bi nujno zagotovilo srečo posameznika, pobeg in utopija, nekaj neresničnega, celo odvisnost, ki človeku krade resničnost. Pehanje za srečo je gotovo človeško, umetno zagotavljanje neprestane sreče pa je morda izguba človeškosti. A film ne gre v tendenčnost: vprašanje, ali so vsi ljudje – oziroma: ali bi morali biti – dovolj močni, da resničnosti ne bi zamenjali za utopijo, pusti odprto in se do njega tudi etično ne opredeli.

Glavna igralca sta izvrstna. Dan Stevens je odličen v razvoju od očitno avtomatičnega odzivanja do že skoraj človeških reakcij – algoritem je pač narejen progresivno in kot partner je robot vedno boljši –, Maren Eggert pa nič manj v upodobitvi vase prepričane znanstvenice, ki pa se vse bolj razkriva tudi kot človek z bolečimi življenjskimi izkušnjami, neizpolnjenimi pričakovanji in neuresničenimi hrepenenji.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Pravi moški

12.11.2021


O otvoritvenem filmu 32. Liffa režiserke Marie Schrader

Pravi moški je vizualno klasičen film, kar ni očitek, le opazka. Da ni eksperimentiranja z načinom, kako je pripoved posneta, gledalčevo pozornost usmeri na vsebinska vprašanja, ki jih film zastavlja, in na način, kako nanje odgovarja. Osrednje je, ali lahko humanoidni robot nadomesti sočloveka v zasebnem življenju neke osebe, torej ali lahko nudi ne samo fizično bližino, temveč tudi čustveno izkustvo, doslej prihranjeno za intimne medčloveške odnose.

Almo, doktorico antropologije in raziskovalko klinopisnih zapisov, za katere želi dokazati, da niso le administrativna besedila, temveč tudi lirična poezija, kot ocenjevalko vključijo v projekt izdelave humanoidnih robotov kot potencialnih partnerjev ljudi. Tri tedne bo morala preživeti z robotom, ki naj bi bil njen idealni moški. Do tega je izhodiščno skeptična, češ da je takšen partner sposoben le avtomatiziranih odzivov, ne pa tistega, kar povezujemo s človeškima srcem in dušo. Avtomatizmi so po njenem le njeni odgovori, odnos s takšnim robotom pa zato odnos s samim sabo in tako človeku ne omogoča ustvarjanja spominov, tistega, kar bi bilo na starost življenjsko bogastvo. Robot Tom ji gre zato na živce, a v gledalcu film uspešno izzove vprašanje, ali ni tako zato, ker je zanjo boleče marsikaj v lastnem življenju – če je namreč Tom le njeno zrcalo, tukaj ne more iti za prilagajanje partnerju, ki ga sčasoma in vedno znova spoznavaš, marveč za soočanje s svojimi nezadovoljstvi in travmami, ki jih takšen partner vedno znova predstavlja predte in za katere veš, da si njihov vzrok ti, ne on. Takšno spoznanje ni neposredno izrečeno, je pa povsem jasno povedano, da je ustvarjanje idealnega okolja, ki naj bi nujno zagotovilo srečo posameznika, pobeg in utopija, nekaj neresničnega, celo odvisnost, ki človeku krade resničnost. Pehanje za srečo je gotovo človeško, umetno zagotavljanje neprestane sreče pa je morda izguba človeškosti. A film ne gre v tendenčnost: vprašanje, ali so vsi ljudje – oziroma: ali bi morali biti – dovolj močni, da resničnosti ne bi zamenjali za utopijo, pusti odprto in se do njega tudi etično ne opredeli.

Glavna igralca sta izvrstna. Dan Stevens je odličen v razvoju od očitno avtomatičnega odzivanja do že skoraj človeških reakcij – algoritem je pač narejen progresivno in kot partner je robot vedno boljši –, Maren Eggert pa nič manj v upodobitvi vase prepričane znanstvenice, ki pa se vse bolj razkriva tudi kot človek z bolečimi življenjskimi izkušnjami, neizpolnjenimi pričakovanji in neuresničenimi hrepenenji.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov