Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prepovedane ženske

19.11.2021


Gre za nabor filmov prepovedanih, šikaniranih ali onemogočenih avtoric ali pa filmov režiserjev, ki so v ospredje postavljali sporno žensko perspektivo

Film, ki je bil trn v peti sovjetske cenzorske komisije, je recimo film Kire Muratove Bežna srečanja iz leta 1967. Gre za prvi samostojni režiserski izdelek Muratove, ki ga je sama ironično poimenovala kar provincialna melodrama, pa čeprav je film vse prej kot lahkoten. V pripovedi se znajdejo dekle iz vasi, Nadja, ki se po bežnem romantičnem srečanju z geologom Maksimom odpravi v mesto, da bi ga poiskala, Valja, vodja okrajnega komiteja, birokratka, ter njen partner, že omenjeni Maksim. Film ljubezenski trikotnik razkriva retroaktivno, pripoved pa je nekronološka, polna zamolčanj, hipnih spominov in asociativnih vračanj v preteklost. Prav ta forma je skupaj z izrazito subjektivnim ženskim pogledom, ki razkriva razočaranje nad socialno realnostjo ter patriarhalne vzorce, ki se skrivajo za domnevnim konceptom svobodne ljubezni, cenzorje, ker se ni skladala s konvencijami takrat zapovedanega socialnega realizma, tako zelo zmotila, da so film za skoraj dvajset let prepovedali.

Močne odzive je sprožila tudi politična drama Zaslišanje poljskega režiserja Ryszarda Bugajskega leta 1982. Filmska zgodba spremlja pevko Tonio, ki jo varnostna služba aretira zato, da bi na podlagi njenega pričanja obsodili njenega prijatelja. Tonia se v celici med drugim znajde z zapriseženo komunistko, igra jo mlada Agnieszka Holland, prepričano o nezmotljivosti ljudske vlade. Ta ji svetuje, naj podpiše priznanje. Tonia tega ne želi, zato jo fizično in psihično mučijo. Film Bugajskega, ki ga je sam poimenoval manifest človeka, ki želi biti svoboden, ne glede na ceno, ki jo mora plačati, so oblasti ožigosale za "najbolj protikomunističen film v zgodovini Ljudske republike Poljske". Avtor je zato emigriral v Kanado, to pa je prispevalo tudi k razpadu filmske skupine »X« pod vodstvom Andrzeja Wajde, v kateri je deloval. Film je Bugajski posnel v formatu VHS, tako da je kljub prepovedi lahko krožil v podzemlju in tako postal kulten, po koncu cenzure pa je bil nagrajen na poljskem festivalu v Gdynii, Krystyna Janda pa je v Cannesu prejela nagrado za najboljšo glavno igralko.

V retrospektivi smo lahko videli tudi dokumentarni film Susan Sontag Obljubljene dežele iz leta 1974, ki odslikava stanje duha v Izraelu po jomkipurski vojni. Režiserka je film zasnovala kot vizualni kolaž, ki ne podaja političnega konteksta, temveč združuje pretresljive vojne podobe z observacijskimi sekvencami modernega Izraela, vse od pouličnih prizorov pa do muzeja izraelske zgodovine z voščenimi lutkami in klinike za duševne stiske vojakov, ki jih zdravijo z nenavadno terapijo senzoričnega poustvarjanja bitk. Fragmentirano pripoved z izrazitim potujitvenim učinkom spremljata glasova dveh izraelskih mislecev – zagovornika pravic Palestincev Yorama Kaniuka ter fizika Yuvala Ne'emana, ki konflikt razlaga kot arabski antisemitizem. Izrazito protivojni film, ki predvsem obsoja začaran krog nasilja, je bil v Izraelu prepovedan, zaradi neoprijemljive politične opredelitve pa je bil slabo sprejet tudi v Združenih državah.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Prepovedane ženske

19.11.2021


Gre za nabor filmov prepovedanih, šikaniranih ali onemogočenih avtoric ali pa filmov režiserjev, ki so v ospredje postavljali sporno žensko perspektivo

Film, ki je bil trn v peti sovjetske cenzorske komisije, je recimo film Kire Muratove Bežna srečanja iz leta 1967. Gre za prvi samostojni režiserski izdelek Muratove, ki ga je sama ironično poimenovala kar provincialna melodrama, pa čeprav je film vse prej kot lahkoten. V pripovedi se znajdejo dekle iz vasi, Nadja, ki se po bežnem romantičnem srečanju z geologom Maksimom odpravi v mesto, da bi ga poiskala, Valja, vodja okrajnega komiteja, birokratka, ter njen partner, že omenjeni Maksim. Film ljubezenski trikotnik razkriva retroaktivno, pripoved pa je nekronološka, polna zamolčanj, hipnih spominov in asociativnih vračanj v preteklost. Prav ta forma je skupaj z izrazito subjektivnim ženskim pogledom, ki razkriva razočaranje nad socialno realnostjo ter patriarhalne vzorce, ki se skrivajo za domnevnim konceptom svobodne ljubezni, cenzorje, ker se ni skladala s konvencijami takrat zapovedanega socialnega realizma, tako zelo zmotila, da so film za skoraj dvajset let prepovedali.

Močne odzive je sprožila tudi politična drama Zaslišanje poljskega režiserja Ryszarda Bugajskega leta 1982. Filmska zgodba spremlja pevko Tonio, ki jo varnostna služba aretira zato, da bi na podlagi njenega pričanja obsodili njenega prijatelja. Tonia se v celici med drugim znajde z zapriseženo komunistko, igra jo mlada Agnieszka Holland, prepričano o nezmotljivosti ljudske vlade. Ta ji svetuje, naj podpiše priznanje. Tonia tega ne želi, zato jo fizično in psihično mučijo. Film Bugajskega, ki ga je sam poimenoval manifest človeka, ki želi biti svoboden, ne glede na ceno, ki jo mora plačati, so oblasti ožigosale za "najbolj protikomunističen film v zgodovini Ljudske republike Poljske". Avtor je zato emigriral v Kanado, to pa je prispevalo tudi k razpadu filmske skupine »X« pod vodstvom Andrzeja Wajde, v kateri je deloval. Film je Bugajski posnel v formatu VHS, tako da je kljub prepovedi lahko krožil v podzemlju in tako postal kulten, po koncu cenzure pa je bil nagrajen na poljskem festivalu v Gdynii, Krystyna Janda pa je v Cannesu prejela nagrado za najboljšo glavno igralko.

V retrospektivi smo lahko videli tudi dokumentarni film Susan Sontag Obljubljene dežele iz leta 1974, ki odslikava stanje duha v Izraelu po jomkipurski vojni. Režiserka je film zasnovala kot vizualni kolaž, ki ne podaja političnega konteksta, temveč združuje pretresljive vojne podobe z observacijskimi sekvencami modernega Izraela, vse od pouličnih prizorov pa do muzeja izraelske zgodovine z voščenimi lutkami in klinike za duševne stiske vojakov, ki jih zdravijo z nenavadno terapijo senzoričnega poustvarjanja bitk. Fragmentirano pripoved z izrazitim potujitvenim učinkom spremljata glasova dveh izraelskih mislecev – zagovornika pravic Palestincev Yorama Kaniuka ter fizika Yuvala Ne'emana, ki konflikt razlaga kot arabski antisemitizem. Izrazito protivojni film, ki predvsem obsoja začaran krog nasilja, je bil v Izraelu prepovedan, zaradi neoprijemljive politične opredelitve pa je bil slabo sprejet tudi v Združenih državah.


19.07.2021

Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili?

Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.


18.07.2021

Ars cantat

Aktualno s festivala Europa cantat v Ljubljani, drugi festivalski dan


17.07.2021

Prenos slavnostnega odprtja festivala Europa cantat

Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.


17.07.2021

Ars Cantat

V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.


16.07.2021

57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi


16.07.2021

Vladimir P. Štefanec: Samorog (odlomek)

Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.


16.07.2021

Predsednik republike odlikoval Zorka Simčiča, Mirsada Begića in Stanislavo Gregorič

Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.


15.07.2021

Charles Dutoit o glasbi Sergeja Prokofjeva ob koncertu na 69. Festivalu Ljubljana

Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.


14.07.2021

Festival Europa Cantat na Arsu

Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.


13.07.2021

Mednarodna razstava Ljubi, ne ljubi

Vsebine Programa Ars


10.07.2021

Dobitniki nagrad orion in butnskala

Vsebine Programa Ars


10.07.2021

Štajersko kinematografsko poletje

Vsebine Programa Ars


09.07.2021

Teden italijanskega filma

Vsebine Programa Ars


09.07.2021

Film pod zvezdami

Vsebine Programa Ars


Stran 46 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov