Molière, najslavnejši komediograf vseh časov, se je rodil pred 400 leti

V Franciji, pa tudi vsepovsod po svetu, bo letošnje leto zaznamovano s štiristoto obletnico rojstva Molièra, največjega komediografa vseh časov s pravim imenom Jean-Baptiste Poquelin. Kdaj natančno se je Molière rodil, ne ve nihče, dejstvo pa je, da je bilo njegovo ime 15. januarja  1622 vpisano v krstno knjigo in zato je ta datum obveljal za njegov rojstni dan. Na radiu Slovenija smo velikega avtorja komedij, fars in tragikomedij počastili z Literarnim večerom na Prvem programu in poslušali Tartuffa v izvedbi naših največjih dramskih igralcev, tokrat pa je Tadeja Krečič pogledala, kaj se bo ta čas, pa potem skozi vse leto, dogajalo v Franciji in drugod.

Osrednje prizorišče slavljenja Molièra je seveda Comédie Française v Parizu, gledališče, kjer so bile uprizarjane njegove igre in je Molière v njih tudi igral. Na tem odru naj bi po predstavi Namišljenega bolnika, v kateri je igral naslovno vlogo, 17. februarja 1673 umrl, vendar je to le anekdota, zatrjuje Georges Forestier največji poznavalec Molièra in 17. stoletja v Franciji. Molière je umrl doma, v postelji, pravi Forestier, avtor nove monografije o Molièru in urednik dveh knjig Molièrovih iger v znameniti zbirki Plejada. Na vprašanje, kako je Molièru uspelo napisati kar 35 odrskih del v sedemnajstih letih, je odgovoril:

»Zelo hitro je pisal, poleg tega je nastopal samo trikrat na teden. In se ni ukvarjal s sprotnostmi svoje gledališke skupine. Imel je nekoga, ki je skrbel za račune, nekoga drugega za organizacijo, tako da je imel veliko časa za pisanje. Vsekakor pa je bil izjemno hiter, pisal je zlahka in brez priprav, bil je znan po tem, da je nemudoma ustregel kaki kraljevi želji in je, recimo, v dveh tednih napisal in postavil spektakel na prostem. Se pravi, da je imel poleg smisla za komično še polno drugih darov.«

In zakaj so Molierove igre daleč najbolj igrana dramska dela vseh časov? Georges Forestier razlaga:

»Ker je imel občutek za komično. Ker si je dovolil preizkušati, tako kot Corneille in Racine, ki sta pisala tragedije, vse možnosti žanrov in jih tudi presegati. Drugi so ostajali zamejeni v kalupe. V osemnajstem stoletju, na primer, je bil Voltaire veliko bolj poznan po svojih tragedijah kot pa po filozofskih spisih, vendar jih je pisal po zgledu Racinea. To je danes neprebavljivo. Omejil se je z modelom, kalupom, ne pa tako kot Corneille, Racine in Molière, ki so meje presegali. Kajti mislim, da je umetnik velik prav zato, ker kalup po robovih načne. In prav to so ti trije dramatiki naredili in bili zato v okviru svojega žanra najboljši.«

Tako kot vsakega 15. januarja, so v soboto na oder Comedie francaise po uprizoritvi Tartuffa slavnostno prinesli Molièrov doprsni kip, okrog katerega se je zbrala vsa igralska družina in so recitirali replike iz komediografovih del. S tem se je začel tudi cikel večmesečnega igranja izključno Molièrovih komedij na tem odru, ki si jih je moč ogledati na ekranih tudi na drugih lokacijah.

Posebni dogodki bodo v vseh krajih Francije, kjer je Molière pustil sledi, posebej v Versaillesu. Tam bodo igrali njegova dela v izvirnih različicah, posebej zanimive bodo tako imenovane komične opere s petjem in plesom, nastale v sodelovanju Molièra s skladateljem Jeanom Baptistom Lullyjem. Tu bo meseca maja postavljen tudi nov kip umetnika Xaviera Veilhana, že zdaj pa si je mogoče ogledati osrednjo razstavo o Molièru, njegovem življenju, delu in komediografiji, ki obvladuje gledališki svet. Avtorji so želeli z razstavo več kot dvestotih predmetov prevrednotiti mit o Molièreu, o katerem se zdi, da vemo vse, v resnici pa je podatkov o njegovem življenju malo, ohranil se ni niti en sam izvirni zapis njegovih iger. Kako se čim bolj približati zgodovinski resnici o Molièreu razlaga Marie Gabrielle Verdoni, ki je razstavo zasnovala:

»Ko sem se ukvarjala z Molirèovim življenjem, sem ugotovila, da je bil neverjetno aktiven. Bil je igralec, pisatelj, voditelj igralske skupine, režiser, zadolžen za kraljevo zabavo, menda je umrl zaradi utrujenosti in bolezni. Razstava želi pokazati njegov značaj, njegovi velikodušnost in brezmejno energijo.«

Konec maja bodo v Narodnem centru gledaliških kostumov v Moulinu odprli razstavo Molière v kostumih, v Molièrovem letu pa bodo pripravljeni tudi številni simpoziji, pogovori in slavja ne le v  Franciji, temveč povsod po svetu, na primer na ameriški univerzi Yale in na univerzi v Torinu, pa tudi v Švici in v Belgiji.