Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državni zbor je sprejel predlagano resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje od 2022 do 2027
Nacionalni program za kulturo – osrednji strateški dokument, ki nakazuje, katera področja bo država vzpodbujala in kako jih bo financirala – ki se je tokrat sprejel za 8-letno obdobje v nasprotju s predhodnimi 4-letnimi, nanj pa smo čakali pet let, povzema večino že pripravljenega besedila iz časa prejšnjega ministra Zorana Pozniča. Po izročitvi osnutka ministru Simonitiju je pripravo prenovljenega dokumenta zavlekla pandemija, je pa zdaj v njem upoštevana tudi nova situacija v kulturnem sektorju zaradi njenih posledic.
Med osrednjimi strateškimi cilji so med drugim skrb za slovenski jezik ter okrepitev njegove vloge znotraj enotnega kulturnega prostora in v mednarodnem prostoru, skupaj s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu, skrb za kulturno identiteto narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romske skupnosti in pripadnikov drugih etničnih in ranljivih skupin, medresorsko povezovanje, zmanjševanje administrativnih ovir, pospešitev digitalizacije ter uvajanje novih tehnologij, pa zagotavljanje kulturnega pluralizma.
Opozicija opozarja, da pri pripravi predloga niso dovolj vključili strokovne javnosti in tistih, ki kulturo ustvarjajo, da je torej nastajal za zaprtimi vrati. Samo Bevk iz poslanske skupine Socialnih demokratov je poudaril še, da sprejeti nacionalni program izkazuje zastarel pogled na kulturni sektor, strateškega pogleda v prihodnost, to bi moralo biti prvo poslanstvo ministrstva, pa ni zaznati. Kulturna politika bi tudi morala ohraniti svojo nepristranskost glede idejnih, duhovnih in estetskih usmeritev. V društvu Asociacija so opozorili, da resolucija o nacionalnem program za kulturo odseva problematičen odnos do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
V resoluciji o nacionalnem programu za kulturo pa zasledimo zapis, da "obe dejstvi, tako skoraj podvojitev števila samozaposlenih, ki so vpisani v razvid delujočih v kulturi, kot 4-kratno povečanje števila nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture, kažeta neselektivnost pri podeljevanju statusov na področju kulture. S takšno strategijo postaja Ministrstvo za kulturo socialni korektiv, namesto da bi skrbelo in spodbujalo ustvarjalnost in podpiralo kakovost umetniškega ustvarjanja."
Državni zbor je izglasoval tudi dopolnilo, ki ga je vložila opozicijska SD, da se v resolucijo uvrstijo objekti Unescove svetovne dediščine in nosilci znaka evropske dediščine, v katere bi do leta 2029 investirali 20,7 milijona evrov. Ti imajo, kot pravi Samo Bevk, pomembno vlogo tudi v kulturnem turizmu. Nasprotni argument sekretarke Jarc je, da s tem določeni objekti dobijo prednost pred drugimi, javna kulturna dediščina v zasebni ali lokalni lasti pa naj bi se financirala prek razpisov in pozivov, kot določa krovni zakon o kulturi.
Akcijski načrt po sprejeti resoluciji o nacionalnem programu za kulturo je prepuščen vladi in ne državnemu zboru. Ob tem je treba še dodati, da bo ta program glede na časovni obseg do leta 2029 najverjetneje zadeval več vlad.
Državni zbor je sprejel predlagano resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje od 2022 do 2027
Nacionalni program za kulturo – osrednji strateški dokument, ki nakazuje, katera področja bo država vzpodbujala in kako jih bo financirala – ki se je tokrat sprejel za 8-letno obdobje v nasprotju s predhodnimi 4-letnimi, nanj pa smo čakali pet let, povzema večino že pripravljenega besedila iz časa prejšnjega ministra Zorana Pozniča. Po izročitvi osnutka ministru Simonitiju je pripravo prenovljenega dokumenta zavlekla pandemija, je pa zdaj v njem upoštevana tudi nova situacija v kulturnem sektorju zaradi njenih posledic.
Med osrednjimi strateškimi cilji so med drugim skrb za slovenski jezik ter okrepitev njegove vloge znotraj enotnega kulturnega prostora in v mednarodnem prostoru, skupaj s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu, skrb za kulturno identiteto narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romske skupnosti in pripadnikov drugih etničnih in ranljivih skupin, medresorsko povezovanje, zmanjševanje administrativnih ovir, pospešitev digitalizacije ter uvajanje novih tehnologij, pa zagotavljanje kulturnega pluralizma.
Opozicija opozarja, da pri pripravi predloga niso dovolj vključili strokovne javnosti in tistih, ki kulturo ustvarjajo, da je torej nastajal za zaprtimi vrati. Samo Bevk iz poslanske skupine Socialnih demokratov je poudaril še, da sprejeti nacionalni program izkazuje zastarel pogled na kulturni sektor, strateškega pogleda v prihodnost, to bi moralo biti prvo poslanstvo ministrstva, pa ni zaznati. Kulturna politika bi tudi morala ohraniti svojo nepristranskost glede idejnih, duhovnih in estetskih usmeritev. V društvu Asociacija so opozorili, da resolucija o nacionalnem program za kulturo odseva problematičen odnos do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
V resoluciji o nacionalnem programu za kulturo pa zasledimo zapis, da "obe dejstvi, tako skoraj podvojitev števila samozaposlenih, ki so vpisani v razvid delujočih v kulturi, kot 4-kratno povečanje števila nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture, kažeta neselektivnost pri podeljevanju statusov na področju kulture. S takšno strategijo postaja Ministrstvo za kulturo socialni korektiv, namesto da bi skrbelo in spodbujalo ustvarjalnost in podpiralo kakovost umetniškega ustvarjanja."
Državni zbor je izglasoval tudi dopolnilo, ki ga je vložila opozicijska SD, da se v resolucijo uvrstijo objekti Unescove svetovne dediščine in nosilci znaka evropske dediščine, v katere bi do leta 2029 investirali 20,7 milijona evrov. Ti imajo, kot pravi Samo Bevk, pomembno vlogo tudi v kulturnem turizmu. Nasprotni argument sekretarke Jarc je, da s tem določeni objekti dobijo prednost pred drugimi, javna kulturna dediščina v zasebni ali lokalni lasti pa naj bi se financirala prek razpisov in pozivov, kot določa krovni zakon o kulturi.
Akcijski načrt po sprejeti resoluciji o nacionalnem programu za kulturo je prepuščen vladi in ne državnemu zboru. Ob tem je treba še dodati, da bo ta program glede na časovni obseg do leta 2029 najverjetneje zadeval več vlad.
Vsebine Programa Ars
Pozavnist Nils Landgren ima številno navdušeno občinstvo tako doma na Švedskem kot tudi v Nemčiji, ki je skorajda njegova druga domovina. Igra jazz in funk, ustvaril pa je tudi lastno božično tradicijo. Že nekaj let namreč pripravlja koncertni program, ki ga imenuje Božič s prijatelji. Leta 2017 je skupina nastopila v Berwaldovi dvorani v Stockholmu, kjer je s svojo glasbo širila božično vzdušje.
Latvijski radio v Rigi prireja koncert z glasbo latvijskega skladatelja Ugisa Praulinša, ki ga je navdahnila glasba renesanse. Njegov glasbeni projekt z naslovom Pot luči bodo izvajali člani vokalnega ansambla Ars Antiqua Riga, in glasbeniki na orglah in baročnih pozavnah, izvajalcem pa se bo pri klaviaturah pridružil tudi skladatelj.
V okviru Evroradijskega božičnega dne Radio iz Kölna ponuja glasbo Georga Philippa Telemanna s koncertom v cerkvi Svete trojice v Kölnu. Na koncertu nastopajo solisti vokalnega ansambla Rheinische Kantorei in inštrumentalnega ansambla Das Kleine Konzert pod dirigentskim vodstvom Hermanna Maxa. Glasbeniki bodo izvedli pet kantat Georga Philippa Telemanna, ki jih je ta za verske obrede v božičnem času napisal med svojim bivanjem v Frankfurtu in Hamburgu.
Finski radio že 26. leto zapored v okviru Evroradijskega božičnega dne ponuja koncert iz cerkve Kallio v Helsinkih. Tokrat bo nastopila finska pevka Maria Ylipää in njen ansambel, ki bo izvajal spored raznovrstne božične glasbe, tradicionalne in nove božične skladbe. Z Mario Ylipää nastopajo kitarist Marzi Nyman, akordeonist Niko Kumpuvaara in kontrabasist Ville Herrala.
Začnimo pri wuhobranu, neologizmu leta 2020. Komisijo je navdušil z izvirnostjo in pozitivnim pomenom. Gre za izdelek, ki je donacija prostovoljcev zdravstvenemu osebju in se ga ne sme preprodajati. Skrbi za to, da trakci maske pri dolgotrajni rabi ne ožulijo ušes. Ker se piše z dvojnim w, pa ima še dodaten pomen, saj jo lahko povezujemo s kitajskim mestom Wuhan, kjer naj bi se pandemija začela. Finalistke za besedo leta niso tako presenetljive. So pa zanimivi razlogi za njihov izbor. Kolesarjenje je beseda, ki se nanaša tako na slovenski zmagi na kolesarski dirki po Franciji kot tudi na proteste. Beseda šolotožje presenetljivo označuje, kako zelo letos starši in otroci pogrešajo šolo. Mehurček je slovenski prevod za social bubble, ki obenem spominja na slovensko klasiko, knjigo pesmi za otroke Otona Župančiča Mehurčki. Zoom se nanaša na aplikacijo za videoklice, zanimive pa so izpeljanke kot sta zoomati ali zoomer. Slovenska posebnost je besedna zveza 14 dni, ker že od marca poslušamo, da je naslednjih 14 dni ključnih, kritičnih. Beseda ne-leto dobro opiše letošnje leto. Rahljanje je v zvezi s epidemijo pozitivna beseda, cepivo nekateri dojemajo negativno, karantena je redko pozitivna, predihovalnik prav tako, vsekakor pa bi se vsi strinjali, da je med najbolj negativnimi letos beseda pozitiven. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Tudi letos vzporedno poteka izbor kretnje leta, nad katero bdi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Glasovanje med finalistkami bo potekalo med 4. in 11. januarjem 2021.
Leta 2025 bo eno od slovenskih mest nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). V ožji izbor so se uvrstili Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran. Kdo bo nosilec laskavega naziva, bo znano popoldne.
Neveljaven email naslov