Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O družini judovskega trgovca iz Murske Sobote, ki v 30. letih 20. stoletja še ne ve, da jih čaka deportacija v Auschwitz, in o zgodbah posameznikov, ki so v svoji samoti prepuščeni lastnim prisluhom zunanjega sveta
Novomeška založba Goga je te dni predstavila sveženj leposlovnih novosti. O avtobiografskih esejih Gorana Vojnovića Zbiralec strahov smo že govorili, med slovenskimi novostmi pa sta še roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta in zbirka zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba.
Pisatelj in pesnik Dušan Šarotar je že v romanu Biljard v Dobrayu prikazal Mursko Soboto ob koncu druge svetovne vojne in prek lika svojega starega očeta trgovca Franza Schwartza, ki se je edini iz svoje družine vrnil iz Auschwitza, opozoril na usodo prekmurskih Judov. V romanu Zvezdna karta nadaljuje raziskovanje dedove zgodbe in sega še dobro desetletje dlje v preteklost.
Mojca Kumerdej z naslovom zbirke osmih zgodb Gluha soba nakazuje na prostor, ki ne prepušča nobenih zvokov od zunaj, ampak slišiš le svoj srčni utrip. Na človekovo notranjost torej. Pisateljičina domišljija je skoraj neomejena, zgodbe zelo raznovrstne, posamezniki v njih pa v svoji samoti, osamljenosti prepuščeni svojim prisluhom zunanjega sveta.
O družini judovskega trgovca iz Murske Sobote, ki v 30. letih 20. stoletja še ne ve, da jih čaka deportacija v Auschwitz, in o zgodbah posameznikov, ki so v svoji samoti prepuščeni lastnim prisluhom zunanjega sveta
Novomeška založba Goga je te dni predstavila sveženj leposlovnih novosti. O avtobiografskih esejih Gorana Vojnovića Zbiralec strahov smo že govorili, med slovenskimi novostmi pa sta še roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta in zbirka zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba.
Pisatelj in pesnik Dušan Šarotar je že v romanu Biljard v Dobrayu prikazal Mursko Soboto ob koncu druge svetovne vojne in prek lika svojega starega očeta trgovca Franza Schwartza, ki se je edini iz svoje družine vrnil iz Auschwitza, opozoril na usodo prekmurskih Judov. V romanu Zvezdna karta nadaljuje raziskovanje dedove zgodbe in sega še dobro desetletje dlje v preteklost.
Mojca Kumerdej z naslovom zbirke osmih zgodb Gluha soba nakazuje na prostor, ki ne prepušča nobenih zvokov od zunaj, ampak slišiš le svoj srčni utrip. Na človekovo notranjost torej. Pisateljičina domišljija je skoraj neomejena, zgodbe zelo raznovrstne, posamezniki v njih pa v svoji samoti, osamljenosti prepuščeni svojim prisluhom zunanjega sveta.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov