Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O družini judovskega trgovca iz Murske Sobote, ki v 30. letih 20. stoletja še ne ve, da jih čaka deportacija v Auschwitz, in o zgodbah posameznikov, ki so v svoji samoti prepuščeni lastnim prisluhom zunanjega sveta
Novomeška založba Goga je te dni predstavila sveženj leposlovnih novosti. O avtobiografskih esejih Gorana Vojnovića Zbiralec strahov smo že govorili, med slovenskimi novostmi pa sta še roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta in zbirka zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba.
Pisatelj in pesnik Dušan Šarotar je že v romanu Biljard v Dobrayu prikazal Mursko Soboto ob koncu druge svetovne vojne in prek lika svojega starega očeta trgovca Franza Schwartza, ki se je edini iz svoje družine vrnil iz Auschwitza, opozoril na usodo prekmurskih Judov. V romanu Zvezdna karta nadaljuje raziskovanje dedove zgodbe in sega še dobro desetletje dlje v preteklost.
Mojca Kumerdej z naslovom zbirke osmih zgodb Gluha soba nakazuje na prostor, ki ne prepušča nobenih zvokov od zunaj, ampak slišiš le svoj srčni utrip. Na človekovo notranjost torej. Pisateljičina domišljija je skoraj neomejena, zgodbe zelo raznovrstne, posamezniki v njih pa v svoji samoti, osamljenosti prepuščeni svojim prisluhom zunanjega sveta.
O družini judovskega trgovca iz Murske Sobote, ki v 30. letih 20. stoletja še ne ve, da jih čaka deportacija v Auschwitz, in o zgodbah posameznikov, ki so v svoji samoti prepuščeni lastnim prisluhom zunanjega sveta
Novomeška založba Goga je te dni predstavila sveženj leposlovnih novosti. O avtobiografskih esejih Gorana Vojnovića Zbiralec strahov smo že govorili, med slovenskimi novostmi pa sta še roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta in zbirka zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba.
Pisatelj in pesnik Dušan Šarotar je že v romanu Biljard v Dobrayu prikazal Mursko Soboto ob koncu druge svetovne vojne in prek lika svojega starega očeta trgovca Franza Schwartza, ki se je edini iz svoje družine vrnil iz Auschwitza, opozoril na usodo prekmurskih Judov. V romanu Zvezdna karta nadaljuje raziskovanje dedove zgodbe in sega še dobro desetletje dlje v preteklost.
Mojca Kumerdej z naslovom zbirke osmih zgodb Gluha soba nakazuje na prostor, ki ne prepušča nobenih zvokov od zunaj, ampak slišiš le svoj srčni utrip. Na človekovo notranjost torej. Pisateljičina domišljija je skoraj neomejena, zgodbe zelo raznovrstne, posamezniki v njih pa v svoji samoti, osamljenosti prepuščeni svojim prisluhom zunanjega sveta.
Vrata so odprle tudi nekatere splošne knjižnice in knjigarne. Odpiranje knjižnic bo potekalo v treh korakih. Najprej so se odprle osrednje knjižnice, kjer je mogoče vračilo in izposoja gradiva, nekoliko kasneje pridejo na vrsto tudi manjše enote, zadnji pa se bodo na pot odpravili bibliobusi. Trenutno so odprte knjigarne, ki niso večje od štiristo kvadratnih metrov.
»Glasbene strukture se občutno dlje in bolj stabilno ohranjajo kot druge kognitivne strukture, tako lahko v stiku z glasbo nastanejo t. i. oaze spominjanja, občutenja identitete in jaza ter občutek lastne vrednosti – prav to deluje kot protiutež izgubi jaza in sveta.« Neizpodbitno je dejstvo, da glasba vpliva na čustvovanje in spomin, zato je tako zelo močno orodje pri delu z osebami z demenco v knjigi UP, Glasbena terapija z osebami z demenco zapiše glasbena terapevtka Mihaela Kavčič, ki bo govorila tudi o tem, kako glasba in v terapevtskem procesu glasbena terapija vzpostavi možnost, da človeka z demenco lahko srečamo na način, ki mu omogoča doživljanje celovitosti, kulturno in čustveno bivanje v vsakdanu. »Z glasbo se lahko povežemo. Z glasbo si lahko pomagamo.« Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji, predloge, vprašanja. Povezava do ankete je dostopna na www.1ka.si/a/273192 Na fotografiji: Skupinska glasbena terapija v domu starejših, Mihaela Kavčič (osebni arhiv)
V svet glasbe iz časa Vaše mladosti nas bo z glasbenimi spomini popeljal zdravnik specialist nevropediater Igor Mihael Ravnik. Govorili pa bomo tudi o pomenu avdio-emotivnega kanala za razvoj človeka, o doživljanju glasbe v svetu, ki je prevladujoče usidran v vizualnem, o prostem času, ki ga je polnila lastna ustvarjalnost in tudi o tem, kako pomembno je igrati skupaj. Delati skupaj. Ustvarjati skupaj. Raziskovati skupaj. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji, veseli smo vaših predlogov in vprašanj. Povezava do ankete je dostopna na www.1ka.si/a/273192
V tokratnem koncertu je Domen Marinčič izbral nekatera ohranjena dela francoskih skladateljev 17. stoletja za violo da gamba brez spremljave. Skladbe Hotmana, Dubuissona, Sainte-Colomba in de Machyja so nastajale dolgo pred dobro znanimi Bachovimi mojstrovinami za violino ali violončelo brez spremljave, a pričajo o visoki glasbeni in tehnični ravni nekdanjih glasbenikov. Domen Domen Marinčič igra izvirno violo da gamba, ki je nastala okrog leta 1740 v Leipzigu in je delo enega vodilnih nemških goslarjev Johanna Christiana Hoffmanna. Mnoge izmed njegovih basovskih viol da gamba so pozneje predelali v violončele in v igralnem stanju jih je danes le šest ali sedem. Sedemstrunsko violo da gamba na nocojšnem koncertu so restavrirali pred tridesetimi leti. Ohranila se je brez izvirnega vratu in je imela nekoč morda le šest strun, a je znano, da je Hoffmann svojim instrumentom včasih tudi naknadno dodajal sedmo struno.
»Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Po telefonski zvezi bo z nami zdravnik specialist nevropediater Igor M. Ravnik. Pogovor bo tekel o glasbi v medicini in glasbi v življenju, z glasbenimi spomini nas bo popeljal v čas svojega otroštva, mladosti, nekoliko tudi v zrelo dobo, v čas Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic.
»Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Naše potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic bomo začeli z glasbenimi željami in glasbenimi spomini, ki ste jih v preteklem tednu delili z nami.
V času družbene izolacije morajo ustvarjalci na določenih področjih umetnosti še posebej skrbeti za psihofizično kondicijo, samozaposleni kulturni delavci in s. p.-ji pa so na preizkušnji glede kondicije preživetja. Mnoge vsebine so se res preselile na splet in postale brezplačne. Niso pa zastonj, ustvarjalci in njihove družine namreč tudi morajo preživeti. Država je z interventnim zakonom uredila pravico do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov za samozaposlene kulturne ustvarjalce, v drugem paketu pomoči pa naj bi upoštevala tudi popravke, ki so jih predlagali v Društvu Asociacija in v drugih kulturnih organizacijah. Med drugim se februar ukinja kot referenčni mesec za izračun upada dohodka, do temeljnega dohodka pa so upravičeni tudi delno samozaposleni.
Neveljaven email naslov