Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" - sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, katerega cilj je pomoč umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti.
Ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog je z ekipo ustanovil sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah Ukrainian Emergency Performing Arts Fund
Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" - sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, katerega cilj je pomoč umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti.
Viktor Ruban, živite v Kijevu, kaj počnete v ukrajinski prestolnici od začetka ruske agresije na Ukrajino?
Invazija se je dejansko začela pred osmimi leti; začela se je s priključitvijo Krima, torej smo se že osem let zavedali te možnosti, zadnjega pol leta pa so že potekale priprave na splošni napad, bilo je samo vprašanje časa. Plinovod Severni tok 2 je bil skoraj končan, pripravljeni smo bili, da se bo to zgodilo. Zadnja meseca se zdita kot en sam dolg dan. Vseeno sem bil presenečen, da se je napad zgodil v tolikšnem obsegu; nisem pričakoval, da bo prišlo do bombardiranj, nismo pričakovali, da bo toliko zločinov proti človeštvu, kot smo jim priča zdaj; pričakovali smo kopensko operacijo, mislili smo, da bo vojna potekala po pravilih bojevanja – to smo pričakovali. To, kako vojna poteka zdaj, pa je bilo popolnoma nepričakovano.
Vsak dan dobivamo nove informacije iz Mariupolja – tudi po Buči in Borodjanki – kar se zdaj dogaja tam, je resnično norost. Zato krivci zdaj sežigajo trupla, da bi prikrili dokaze svojih zločinov. Na srečo so nekateri uspeli pobegniti od tam in zdaj obveščajo o dogajanju in prinašajo dokaze. Strašno je.
Kmalu po februarskem napadu na Ukrajino ste ustanovili sklad za uprizoritvene umetnosti. Lahko poveste kaj več o tem?
Sprva nismo niti razmišljali o takšni pobudi. Vendar kot predstavnik neodvisne umetniške scene na področjih plesa in gledališča zelo dobro vem, kako situacija vpliva na živo umetnost; ljudje nimajo zaslužka, nimajo dela. Večina umetnikov se je odločila ostati v Ukrajini, lotili so se prostovoljnega dela, kar pomeni, da delajo 24 ur dnevno 7 dni na teden: sodelujejo pri evakuaciji ljudi, pri logistiki, pomagajo ljudem v zakloniščih, prinašajo hrano, delujejo pri teritorialni obrambi. Pri tem sploh ne mislijo na svoje lastno preživetje. Poleg tega je položaj zelo kompleksen. V Ukrajini prejemamo veliko humanitarne pomoči, ki jo zbirajo na tujem, toda ta pomoč ob zapleteni logistiki pogosto zelo dolgo potuje. Zato so ljudje s svojim lastnim denarjem začeli na lokalno pobudo kupovati drone, obrambno strelivo in tako naprej; ljudje vlagajo in vlagajo svoj lastni denar, čeprav nimajo dohodkov. Ker imam veliko mednarodnih povezav z ustanovami po vsem svetu, smo se s partnerji pri Ruban Productions ITP in z neodvisno plesno platformo "Impulse of Transformation" odločili, da ustanovimo Ukrajinski sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, kjer zbiramo donacije za pomoč ljudem. Doslej smo pomagali že petdesetim ustvarjalcem, zbrali smo približno 15.000 evrov, na pomoč pa že čaka 250 novih. Zato zares potrebujemo pomoč iz tujine – da bi pomagali umetnikom na področju Hersóna, Harkova, Černigova; želimo jim poslati denar, saj je to edini način, kako jim lahko pomagamo. Nekateri med njimi so ta hip na okupiranem ozemlju.
Na spletni strani Ukrajinskega sklada za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah ste med drugim zapisali: »Umetnost performansa je odvisna od močne povezave z družbo in je že v miru prekarna.« Uprizoritvene umetnosti je hudo prizadela že pandemija, zdaj jih je udarila še vojna.
Med pandemijo covida-19 smo se naučili modro ravnati s sredstvi; razlika je ta, da čeprav znamo res pametno razporejati vsakodnevne izdatke, v vojni vendarle ni mogoče kar naprej plačevati. To je velika razlika. Ljudje so res pogumni. Vsak izmed nas opravi ogromno dela. To, kar smo oblikovali s kolegi, je ena od pobud, s katero pomagamo preživeti ljudem, ki delujejo na tem področju. Vsi nekako obvladujemo položaj, vendar je res težko. Že drugi mesec brez vseh dohodkov. Čeprav je do hrane mogoče priti pri socialnih ustanovah, to vendarle ne pomeni, da se čutimo varne. Človek pač včasih preprosto potrebuje denar, na primer za nakup zdravil in podobno. Zato res potrebujemo podporo in na ta način ohranjamo solidarnost med seboj.
Star pregovor pravi, da med vojno muze obmolknejo. Velja to zdaj za Ukrajino?
Zelo smo ustvarjalni, ustvarjalnost je v polnem razmahu, to pa zato, ker moramo biti ustvarjalni pri obvladovanju izrednih razmer. Za to je potrebna ustvarjalnost. Ne gre pa za umetniško ustvarjanje. Veliko priložnosti je za ustvarjalnost, hkrati pa ne moremo delati kot umetniki. Položaj je namreč izredno zapleten in čustveno je izjemno težko prenašati to realnost. Že prihajati na delo je dovolj težko. Vseeno pa zbiramo slike, zbiramo video posnetke, razmišljamo o tem, kar je pomembno, razpravljamo o besedilih z aktualno tematiko, na primer o genocidu, razmišljamo o tem, kako bomo živeli naprej. Pogovarjamo se, kako je lahko prišlo do tega, da se sredi Evrope dogaja nekaj tako strašnega, pa tudi o tem, kako bomo s kolegi iz vse Evrope to predelali in se iz tega naučili, kako se v prihodnosti izogniti čemu takemu. Kako se izogniti nevednosti in ekonomskim igram, pa tudi kako se izogniti zamudam, ki nastajajo pri protokolih, ko so ogrožena človeška življenja. Kako vse to uravnotežiti in govoriti o tem in kako to umetniško predelati.
Delovali ste po vsem svetu, v Bolgariji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Gruziji, Španiji, Libanonu, Litvi, Poljski, Romuniji, Ukrajini in Franciji, tudi v Belorusiji in Rusiji, pri čemer ste ustvarili številne vezi z ljudmi in ustanovami. So se te vezi v tem času ohranile?
Doživljamo veliko solidarnost in podporo kolegov iz mnogih držav, tudi iz tistih, ki jih nisem obiskal. Odnos s kolegi iz Rusije in Belorusije pa je nekaj posebnega. Le malo ljudi iz Rusije se je opredelilo, res malo. Večina jih molči ali pa so samo izrazili obžalovanje. Nekateri skušajo preusmeriti pozornost na priključitev Krima, češ da je niso podprli, čeprav vemo, da so jo mnogi med njimi podprli. Med nami in kolegi v Rusiji zato raste zid, vedno manj je razumevanja. Vseeno je nekaj umetnikov, ki so izrazili obžalovanje in ponudili pomoč, kar so počeli že tudi minulih osem let. Kar zadeva Belorusijo, pa čutimo solidarnost z njihovim položajem pod Lukašenkom, ki ga mnogi ne štejejo za legitimnega predsednika. Že dve leti se borijo v opoziciji – vendar pa morajo ostati tam, kajti: če vsi odidejo iz Belorusije, kdo se bo upiral? Z njimi imamo veliko povezav, delimo si stike.
Ob začetku Ruske invazije je ukrajinski pisatelj Juri Andruhovič povedal, kako pomemben je za Ukrajince tudi v tem težkem položaju smisel za humor. Ta vztraja?
Seveda, to je edino, kar nam pomaga predelati, kar se dogaja. Nastaja veliko memov. Ukrajinci so nasploh zelo ustvarjalni. Naj spomnim na šalo o tem, kako je neka ukrajinska babica sklatila ruski dron s kozarcem vloženih kumaric; ta je celo resnična, čeprav v kozarcu niso bile kumarice, temveč paradižnik. To lahko potrdim, dogodku je bil namreč priča prijateljev prijatelj. Ljudje te nore nadrealistične situacije znajo predelati v šalo, obravnavati s smehom. To nam pomaga, da vendarle ohranjamo upanje in pogum in se soočamo z nevarnostjo, ki nam grozi.
Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" - sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, katerega cilj je pomoč umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti.
Ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog je z ekipo ustanovil sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah Ukrainian Emergency Performing Arts Fund
Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" - sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, katerega cilj je pomoč umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti.
Viktor Ruban, živite v Kijevu, kaj počnete v ukrajinski prestolnici od začetka ruske agresije na Ukrajino?
Invazija se je dejansko začela pred osmimi leti; začela se je s priključitvijo Krima, torej smo se že osem let zavedali te možnosti, zadnjega pol leta pa so že potekale priprave na splošni napad, bilo je samo vprašanje časa. Plinovod Severni tok 2 je bil skoraj končan, pripravljeni smo bili, da se bo to zgodilo. Zadnja meseca se zdita kot en sam dolg dan. Vseeno sem bil presenečen, da se je napad zgodil v tolikšnem obsegu; nisem pričakoval, da bo prišlo do bombardiranj, nismo pričakovali, da bo toliko zločinov proti človeštvu, kot smo jim priča zdaj; pričakovali smo kopensko operacijo, mislili smo, da bo vojna potekala po pravilih bojevanja – to smo pričakovali. To, kako vojna poteka zdaj, pa je bilo popolnoma nepričakovano.
Vsak dan dobivamo nove informacije iz Mariupolja – tudi po Buči in Borodjanki – kar se zdaj dogaja tam, je resnično norost. Zato krivci zdaj sežigajo trupla, da bi prikrili dokaze svojih zločinov. Na srečo so nekateri uspeli pobegniti od tam in zdaj obveščajo o dogajanju in prinašajo dokaze. Strašno je.
Kmalu po februarskem napadu na Ukrajino ste ustanovili sklad za uprizoritvene umetnosti. Lahko poveste kaj več o tem?
Sprva nismo niti razmišljali o takšni pobudi. Vendar kot predstavnik neodvisne umetniške scene na področjih plesa in gledališča zelo dobro vem, kako situacija vpliva na živo umetnost; ljudje nimajo zaslužka, nimajo dela. Večina umetnikov se je odločila ostati v Ukrajini, lotili so se prostovoljnega dela, kar pomeni, da delajo 24 ur dnevno 7 dni na teden: sodelujejo pri evakuaciji ljudi, pri logistiki, pomagajo ljudem v zakloniščih, prinašajo hrano, delujejo pri teritorialni obrambi. Pri tem sploh ne mislijo na svoje lastno preživetje. Poleg tega je položaj zelo kompleksen. V Ukrajini prejemamo veliko humanitarne pomoči, ki jo zbirajo na tujem, toda ta pomoč ob zapleteni logistiki pogosto zelo dolgo potuje. Zato so ljudje s svojim lastnim denarjem začeli na lokalno pobudo kupovati drone, obrambno strelivo in tako naprej; ljudje vlagajo in vlagajo svoj lastni denar, čeprav nimajo dohodkov. Ker imam veliko mednarodnih povezav z ustanovami po vsem svetu, smo se s partnerji pri Ruban Productions ITP in z neodvisno plesno platformo "Impulse of Transformation" odločili, da ustanovimo Ukrajinski sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, kjer zbiramo donacije za pomoč ljudem. Doslej smo pomagali že petdesetim ustvarjalcem, zbrali smo približno 15.000 evrov, na pomoč pa že čaka 250 novih. Zato zares potrebujemo pomoč iz tujine – da bi pomagali umetnikom na področju Hersóna, Harkova, Černigova; želimo jim poslati denar, saj je to edini način, kako jim lahko pomagamo. Nekateri med njimi so ta hip na okupiranem ozemlju.
Na spletni strani Ukrajinskega sklada za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah ste med drugim zapisali: »Umetnost performansa je odvisna od močne povezave z družbo in je že v miru prekarna.« Uprizoritvene umetnosti je hudo prizadela že pandemija, zdaj jih je udarila še vojna.
Med pandemijo covida-19 smo se naučili modro ravnati s sredstvi; razlika je ta, da čeprav znamo res pametno razporejati vsakodnevne izdatke, v vojni vendarle ni mogoče kar naprej plačevati. To je velika razlika. Ljudje so res pogumni. Vsak izmed nas opravi ogromno dela. To, kar smo oblikovali s kolegi, je ena od pobud, s katero pomagamo preživeti ljudem, ki delujejo na tem področju. Vsi nekako obvladujemo položaj, vendar je res težko. Že drugi mesec brez vseh dohodkov. Čeprav je do hrane mogoče priti pri socialnih ustanovah, to vendarle ne pomeni, da se čutimo varne. Človek pač včasih preprosto potrebuje denar, na primer za nakup zdravil in podobno. Zato res potrebujemo podporo in na ta način ohranjamo solidarnost med seboj.
Star pregovor pravi, da med vojno muze obmolknejo. Velja to zdaj za Ukrajino?
Zelo smo ustvarjalni, ustvarjalnost je v polnem razmahu, to pa zato, ker moramo biti ustvarjalni pri obvladovanju izrednih razmer. Za to je potrebna ustvarjalnost. Ne gre pa za umetniško ustvarjanje. Veliko priložnosti je za ustvarjalnost, hkrati pa ne moremo delati kot umetniki. Položaj je namreč izredno zapleten in čustveno je izjemno težko prenašati to realnost. Že prihajati na delo je dovolj težko. Vseeno pa zbiramo slike, zbiramo video posnetke, razmišljamo o tem, kar je pomembno, razpravljamo o besedilih z aktualno tematiko, na primer o genocidu, razmišljamo o tem, kako bomo živeli naprej. Pogovarjamo se, kako je lahko prišlo do tega, da se sredi Evrope dogaja nekaj tako strašnega, pa tudi o tem, kako bomo s kolegi iz vse Evrope to predelali in se iz tega naučili, kako se v prihodnosti izogniti čemu takemu. Kako se izogniti nevednosti in ekonomskim igram, pa tudi kako se izogniti zamudam, ki nastajajo pri protokolih, ko so ogrožena človeška življenja. Kako vse to uravnotežiti in govoriti o tem in kako to umetniško predelati.
Delovali ste po vsem svetu, v Bolgariji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Gruziji, Španiji, Libanonu, Litvi, Poljski, Romuniji, Ukrajini in Franciji, tudi v Belorusiji in Rusiji, pri čemer ste ustvarili številne vezi z ljudmi in ustanovami. So se te vezi v tem času ohranile?
Doživljamo veliko solidarnost in podporo kolegov iz mnogih držav, tudi iz tistih, ki jih nisem obiskal. Odnos s kolegi iz Rusije in Belorusije pa je nekaj posebnega. Le malo ljudi iz Rusije se je opredelilo, res malo. Večina jih molči ali pa so samo izrazili obžalovanje. Nekateri skušajo preusmeriti pozornost na priključitev Krima, češ da je niso podprli, čeprav vemo, da so jo mnogi med njimi podprli. Med nami in kolegi v Rusiji zato raste zid, vedno manj je razumevanja. Vseeno je nekaj umetnikov, ki so izrazili obžalovanje in ponudili pomoč, kar so počeli že tudi minulih osem let. Kar zadeva Belorusijo, pa čutimo solidarnost z njihovim položajem pod Lukašenkom, ki ga mnogi ne štejejo za legitimnega predsednika. Že dve leti se borijo v opoziciji – vendar pa morajo ostati tam, kajti: če vsi odidejo iz Belorusije, kdo se bo upiral? Z njimi imamo veliko povezav, delimo si stike.
Ob začetku Ruske invazije je ukrajinski pisatelj Juri Andruhovič povedal, kako pomemben je za Ukrajince tudi v tem težkem položaju smisel za humor. Ta vztraja?
Seveda, to je edino, kar nam pomaga predelati, kar se dogaja. Nastaja veliko memov. Ukrajinci so nasploh zelo ustvarjalni. Naj spomnim na šalo o tem, kako je neka ukrajinska babica sklatila ruski dron s kozarcem vloženih kumaric; ta je celo resnična, čeprav v kozarcu niso bile kumarice, temveč paradižnik. To lahko potrdim, dogodku je bil namreč priča prijateljev prijatelj. Ljudje te nore nadrealistične situacije znajo predelati v šalo, obravnavati s smehom. To nam pomaga, da vendarle ohranjamo upanje in pogum in se soočamo z nevarnostjo, ki nam grozi.
Inovacije v sodobni glasbi so se dolgo ukvarjale predvsem z novimi zvoki. Nova zvočila, novi instrumenti so celo 20. stoletje prinašali nove načina ustvarjanja, preobražanja, kombiniranja teh zvokov in tu so raziskovalci postorili res veliko. Nekateri glasbeniki in skaldatelji pa so v delu s tipkovnicami, drsniki na mešalnih mizah, računalniškimi miškami prepoznali praznino – manjkal je večdimenzionalen dotik, ki bi jih bolj povezal z zvokom, s tem kako zvok nastaja in učinkuje. Miha Ciglar je vsekakor med temi. Povabili smo ga v studio na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer je predstavil svoje delo, ob tem pa smo poslušali tudi razmišljanja še dveh umetnikov in inovatorjev Aisen caro Chacin in Diema Scwarza.
Popotništvo je temeljna tema v ustvarjanju italijanskega pisatelja in novinarja Paola Rumiza; v svojih delih je prehodil Evropo vzdolž njenih najobčutljivejših prelomnic. Na Literarnem večeru bomo poslušali odlomke iz njegovih del Maske za pokol, Hanibal, Kutina iz Istanbula, Izgubljeni Jeruzalem in Kot konji, ki spijo stoje. Večer je pripravil Matej Venier, prevajalec edine, pravkar objavljene knjige v slovenščini Kot konji, ki spijo stoje, in režiser Igor Likar s sodelavci. Prenos je bil s pisateljskega odra slovenskega knjižnega sejma.
Na začetku osemintridesete oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se bomo iz Malage po poteh južne španske obale odpravili proti severu. Vmes bomo na hitro obiskali slikovite kraje, kot sta Almeria in Cartagena, osrednje mesto v oddaji pa tokrat pripada kraju Elche oziroma Elxu, v katerem obstaja dolgoletna tradicija prirejanja Misterija iz Elxa. Sledila bosta še obiska Alicanteja in Denie, ki so jo ustanovili Rimljani, prav tam pa se bomo vkrcali na ladjo za Palmo de Mallorco, kjer je globoko sled pustil tudi Frédéric Chopin. Poleg Chopinovih del in odlomkov iz Misterija boste v oddaji lahko slišali še glasbo Isaaca Albéniza, Oscarja Esplája, Cristobala de Moralesa in Manuela Garcie Moranteja.
Na začetku 37. oddaje iz cikla Mediteran - glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se nahajamo v južni Španiji, natančneje v mestu Ronda, ki je očaralo številne umetniške ustvarjalce. Tam je nekaj časa preživel tudi Rainer Maria Rilke, od tod pa se bomo preko slikovitih krajev vzdolž Sončne obale odpravili v Malago, rojstno mesto Pabla Picassa, ki je tudi osrednja osebnost današnje oddaje. Picasso ni bil samo enkraten slikar, temveč tudi sijajen scenograf, ki je sodeloval z nekaterimi najvidnejšimi glasbenimi osebnostmi svojega časa, kot so bili Igor Stravinski, Erik Satie, Manuel de Falla in drugi. Na sporedu bo glasba Luigija Nona, Roberta Schumanna, Johannesa Brahmsa, Huga Wolfa, Manuela de Falle, Erika Satieja, Igorja Stravinskega in Paula Dessauja.
V šestintrideseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo nadaljevali naše popotovanje vzdolž španske obale Costa del Sol in predstavili nekaj glasbenih draguljev, ki so nastali na tem območju oziroma so povezani z njim. V ospredju bosta tokrat flamenko in pesnik Federico García Lorca, ki je v svojo poezijo prelil najbolj vzvišene, drhteče in pristne tone flamenka. Na sporedu bo glasba Manuela de Falle, Vicenteja Amiga, Federica Garcíe Lorce, Vicenteja Pradala, Francisa Poulenca, Luigija Nona, Georgea Crumba, Bruna Maderne, Einojuhanija Rautavaare in Maurica Ravela.
Na vrsti je petintrideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo preko Gibraltarske ožine pripotovali v Španijo in pobliže spoznali zgodovinski razvoj znamenitega španskega plesa »la follie«, danes pa bomo predstavili vojskovodjo Scipiona Afričana, speve mozarabskega obredja in delček arabske kulturne dediščine Iberskega polotoka. Na sporedu bo glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Antonia Caldare, Juana del Enzina, Johannesa Cornaga in drugih.
Prejšnji teden smo se v ciklu Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere pomudili v Izraelu, kjer smo obiskali Jeruzalem in Tel Aviv, naše popotovanje pa tokrat nadaljujemo proti jugu – v Gazi in Egiptu. Predvsem v slednjem kar mrgoli pomembnih zgodovinskih spomenikov, ki so skupaj z enkratno naravo navdihnili številne umetnike, bogato pa je tudi mitološko izročilo omenjenega območja. V 29. oddaji iz cikla Mediteran bomo torej predvajali dela, ki so tako ali drugače povezana z Gazo in Egiptom. Na sporedu bo glasba Georga Friedricha Händla, Camilla Saint-Saënsa, Johanna Straussam mlajšega, Giuseppa Verdija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Agostina Badie in Paula Hindemitha.
Na vrsti je štiriintrideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo pobliže spoznali mit o Herkulu in z njim povezane uglasbitve baročnih skladateljev, tokrat pa bomo zapustili afriško obalo Sredozemskega morja in se preko Gibraltarske ožine odpravili v Španijo. V središču današnje oddaje bo »La Follia«, starodavni ples, ki vse od konca 15. stoletja zaznamuje Iberski polotok, hkrati pa je navdihnil številne ustvarjalce, kot sta Arcangelo Corelli in Sergej Rahmaninov. Na sporedu bo še glasba Franza Liszta, Heinricha Isaaca, Costanza Feste, Diega Ortiza, Francisca de la Torreja in Joana Cabanillesa.
V oddaji Mediteran - glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere smo se prejšnjo soboto pomudili v Tuniziji in Alžiriji, danes pa bomo raziskali še maroške obale zahodnega Sredozemlja. Na kratko se bomo ustavili v antičnem oporišču Tipasa, obiskali bomo mesto Cherchell in špansko enklavo Ceuta, osrednji del današnje oddaje pa namenjamo mitu o Zevsovem sinu Herkulu, ki je predvsem v baroku navdihnil številne glasbene ustvarjalce, kot so Georg Friedrich Händel, Francesco Cavalli, Agostino Steffani, Hermann Raupach, Antoine Dauvergne in drugi. Poleg glasbenih primerov omenjenih avtorjev boste v oddaji z naslovom Mit o Herkulu slišali še glasbo Nicola Porpore, Manuela de Falle in maroških glasbenikov.
V dvaintrideseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo poslovili od Kartagine in Tunisa ter se ob tunizijski obali podali proti Alžiriji. Spoznali bomo od kod prihaja cerkveni oče sveti Avguštin ter kdo sta bili Salambo in Djamila Boupacha, po kateri je skladbo poimenoval Luigi Nono. Poleg glasbe Luigija Nona bodo na sporedu še dela Josepha Matthiasa Hauerja, Leonarda Vincija, Michaela Tippetta, Gioacchina Rossinija in Roberta Gerharda, slišali pa boste tudi primer zgodnjega razvoja melizma iz ambrozijanskega bogoslužja in nekaj kratkih primerov alžirske ljudske glasbe.
Na vrsti je enaintrideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. V oddaji z naslovom Kartagina – mesto Didone in Eneja bomo tokrat prečesali kulturno zapuščino libijskih in tunizijskih obal. Tam se nahajajo tudi arheološki ostanki nekdaj cvetočega feničanskega mesta Kartagine, ki ga je v devetem stoletju pred našim štetjem ustanovila kraljica Didona. Poslušali bomo nekaj primerov ljudske glasbe s tradicionalnimi glasbili, na sporedu pa bo še glasba Vincenta d'Indyja, Carla Gesualda da Venose, Roberta Schumanna, Sándorja Veressa, Jeana-Luca Darbellayja ter baročnih avtorjev Henryja Purcella in Francesca Cavallija, ki sta našla navdih v antični zgodbi o Didoni in Eneju.
Trideseto oddajo iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere smo poimenovali Aleksandrija, Kleopatra in skrivnostna Libija, naslov pa nam že razkriva tri glavne poudarke v oddaji. Prejšnji teden smo obiskali Gazo in prispeli v Egipt, kjer se bomo v njegovem drugem največjem mestu – Aleksandriji, katere največji zaščitni znak je Kleopatra – za nekaj časa zadržali še danes. V drugem delu današnje oddaje se bomo odpravili v sosednjo Libijo, deželo bogate kulturne dediščine in številnih ljudstev, ki jo v zadnjih letih močno pretresa vojna vihra. Na sporedu bo glasba Georga Friedricha Händla, Samuela Barberja, Hectorja Berlioza, Jeana Baptista Lullyja, Karola Szymanowskega, Clauda Debussyja in Takašija Jošimacuja, slišali pa bomo tudi nekaj primerov libijske ljudske glasbe.
Na vrsti je osemindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Po krajšem postanku v Jeruzalemu se bomo odpravili v Tel Aviv, finančno in kulturno središče Izraela, zato smo današnjo oddajo podnaslovili Svetovljanstvo in tradicija – dva obraza Tel Aviva. V njej bomo predvajali nekaj uglasbitev odlomkov iz Davidovih psalmov, na sporedu pa bo še glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Igala Šamira, Gustava Mahlerja, Johannesa Brahmsa. Andreja Hajduja, Paula Ben-Haima in Guillaumeja Lekeuja, manj znanega belgijskega skladatelja, ki je zložil izjemno zanimivo kantato Andromeda.
Pred nami je sedemindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Prejšnjo soboto je bila oddaja v znamenju starodavnih krščanskih napevov s področja vzhodnega Sredozemlja, danes pa bomo podrobneje spoznali še preostalo glasbeno zapuščino Libanona, Izraela in Palestine. Slišali bomo viteško izročilo Riharda Levjesrčnega, Waltherja von der Vogelweideja in drugih neznanih srednjeveških skladateljev, na sporedu pa bo še glasba Johanna Adolpha Hasseja, Bechare El-Khouryja, Shloma Katza, Jordija Savalla, Orlanda di Lassa, Felixa Mendelssohna in Arnolda Schönberga.
Na vrsti je šestindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Zapustili smo otoka Rodos in Ciper te se vrnili na turško obalo. Današnja oddaja, ki smo jo poimenovali Zgodnjekrščanski napevi na vzhodnem robu Sredozemlja, bo v znamenju starodavnih napevov s področja današnje južne Turčije, Sirije in Libanona. Na sporedu pa bo tudi glasba Giovannija Pierluigija da Palestrine, Heinricha Schütza, Marie Keyrouz, Maurica Ravela in Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na vrsti je petindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo obiskali Dodekaneške otoke in kraje na jugozahodni obali Turčije, v današnji oddaji pa bomo obiskali otoka Rodos in Ciper. Na sporedu bo glasba neznanega srednjeveškega skladatelja, Gaetana Pugnanija, Giuseppeja Verdija, Massimiliana Genota, Franza Schuberta, Jacquesa Francoisa Frommentala Halevyja, Clauda Debussyja, Adolfa Jensna in Cypriena Katsarisa.
Esej slovenskega pesnika in pisatelja Pavleta Zidarja Topol samujoč je izšel leta 1979 v Sodobnosti. Bere ga napovedovalka Maja Šumej. Glasbeni vrinki so odlomki Nokturna iz suite Belšacarjevo slavje, op. 51 Jeana Sibeliusa v izvedbi Norveškega radijskega orkestra pod taktirko dirigenta Arija Rasilainena. Oblikovalec zvoka je bil Blaž Kumše. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Na vrsti je štiriindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo spoznali delček bogate kulturne zapuščine grškega Lesbosa in turškega Izmirja, tokrat pa bomo obiskali še otoke Kios, Samos in Kos, ki ležijo v neposredni bližini turške obale in nekaj zgodovinsko pomembnih krajev na jugozahodni obali Turčije. Na sporedu bo glasba Ernsta Boeheja, Maurica Ravela, Iannisa Xenakisa, Michaela Maierja in Arva Pärta, slišali pa bomo tudi nekaj starodavnih melodij, napevov in njihovih rekonstrukcij v izvedbi ansamblov Clemencic Consort, Hesperion XX in XXI, La Capella Reial de Catalunya in Le Concert des Nations.
Nahajamo se v vzhodnem Sredozemlju, blizu turške obale. V tiindvajseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo predvajali glasbo Johannesa Brahmsa, Luigija Dallapiccole, Charlesa Gounoda, Iannisa Xenakisa, Linde Montano in Adnana Ahmeda Sayguna. Slišali bomo tudi nekaj primerov antične glasbe in stare grške pesmi v prevodih italijanskega pesnika Salvatoreja Quasimoda, ki so navdihnili številne sodobnejše glasbene ustvarjalce.
Neveljaven email naslov