Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža iz studia 26 Radia Slovenija
Kot vsak inštrument je klavir tudi mojstrski izdelek iz žlahtnih materialov, je kos pohištva, je nekaj lepega. Če je zgodovina dolga, pa se vmes nanj lahko tudi pozabi. Koncertni Bösendorfer iz našega studia 1 so uporabljali za posebne zvočne učinke, potem pa ga je prekril prah. O njegovi zgodovini se dolgo ni vedelo kaj dosti. Glasbenika Gregorja Strnišo, ki je leta 2011 nanj po naključju naletel med snemanjem radijske igre, pa je tako prevzel, da je začel raziskovati njegovo usodo. Tega črnega mogotca s štirimi tipkami več kot običajno so izdelali leta 1925. Rabljen je bil prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju. Ta ga je moral za majhen denar, saj bi mu ga sicer zasegli, prodati majorju Bojanu Adamiču. Zatem se je klavir kmalu znašel na Radiu Ljubljana.
Reportaža iz studia 26 Radia Slovenija
Kot vsak inštrument je klavir tudi mojstrski izdelek iz žlahtnih materialov, je kos pohištva, je nekaj lepega. Če je zgodovina dolga, pa se vmes nanj lahko tudi pozabi. Koncertni Bösendorfer iz našega studia 1 so uporabljali za posebne zvočne učinke, potem pa ga je prekril prah. O njegovi zgodovini se dolgo ni vedelo kaj dosti. Glasbenika Gregorja Strnišo, ki je leta 2011 nanj po naključju naletel med snemanjem radijske igre, pa je tako prevzel, da je začel raziskovati njegovo usodo. Tega črnega mogotca s štirimi tipkami več kot običajno so izdelali leta 1925. Rabljen je bil prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju. Ta ga je moral za majhen denar, saj bi mu ga sicer zasegli, prodati majorju Bojanu Adamiču. Zatem se je klavir kmalu znašel na Radiu Ljubljana.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov