Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
20. 8. je umrl priznani slovenski umetnik Roman Uranjek. Leta 1961 v Trbovljah rojeni umetnik je bil znan predvsem kot član umetniškega kolektiva Irwin ter politično umetniške skupine Neue Slowenische Kunst. Obe skupini veljata za mednarodno najuspešnejši fenomen slovenske umetnosti – člani so razstavljali v priznanih galerijah vse od newyorške MoMe pa do madridske Reine Sofie. Irwin je verjetno naš najbolj znan in mednarodno uspešen umetniški kolektiv, ki je pomembno sooblikoval sodobno umetnost Vzhodne Evrope od postmodernizma 80ih let dalje. Kolektiv je postal izrazito znan po prevzemanju tipično slovenskih podob ter simbolov sakralne umetnosti, avantgardnih gibanj, socrealizma in nacistične propagande. O travmi je treba govoriti, zato smo se tako intenzivno ukvarjali z ikonami in simboli, je o tem pristopu dejal Uranjek, saj če hočemo travmo pospraviti pod preprogo, se bo nenehno ponavljala. Irwin je hkrati del širšega kolektiva NSK, ki se je zoperstavljal socialistični ideologiji enopartijskega sistema, pozneje pa zaznamoval prehod v kapitalizem. Retrospektivno razstavo Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala je v Ljubljani videlo 15.000 ljudi, zelo uspešno je gostovala tudi v tujini. Uranjek je skupaj s skupino Irwin na umetnostno prizorišče stopil leta 1983, pozneje pa je nadaljeval tudi prepoznavno samostojno umetniško pot. Še naprej se je ukvarjal z ikonami in simboli ter zbiral različne podobe, v katere je interveniral z lastno potezo, temelječo na avantgardni estetiki. Z avantgardami je povezan tudi tako za Irwin kot za Uranjeka značilni križ. V okviru projekta Vsaj en križ na dan je namreč umetnik skoraj dvajset let vsakodnevno ustvaril vsaj en križ, ki ga je razumel v bližini Malevičeve misli, pomenil pa mu je tudi nekakšno meditacijo in razmislek o zgodovini umetnosti. Prvo delo v tej seriji je Uranjek naredil 1. januarja leta 2002, križe pa je nato ustvarjal vse do zadnjega dne svojega življenja.
Vir foto: Tadej Vaukman
20. 8. je umrl priznani slovenski umetnik Roman Uranjek. Leta 1961 v Trbovljah rojeni umetnik je bil znan predvsem kot član umetniškega kolektiva Irwin ter politično umetniške skupine Neue Slowenische Kunst. Obe skupini veljata za mednarodno najuspešnejši fenomen slovenske umetnosti – člani so razstavljali v priznanih galerijah vse od newyorške MoMe pa do madridske Reine Sofie. Irwin je verjetno naš najbolj znan in mednarodno uspešen umetniški kolektiv, ki je pomembno sooblikoval sodobno umetnost Vzhodne Evrope od postmodernizma 80ih let dalje. Kolektiv je postal izrazito znan po prevzemanju tipično slovenskih podob ter simbolov sakralne umetnosti, avantgardnih gibanj, socrealizma in nacistične propagande. O travmi je treba govoriti, zato smo se tako intenzivno ukvarjali z ikonami in simboli, je o tem pristopu dejal Uranjek, saj če hočemo travmo pospraviti pod preprogo, se bo nenehno ponavljala. Irwin je hkrati del širšega kolektiva NSK, ki se je zoperstavljal socialistični ideologiji enopartijskega sistema, pozneje pa zaznamoval prehod v kapitalizem. Retrospektivno razstavo Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala je v Ljubljani videlo 15.000 ljudi, zelo uspešno je gostovala tudi v tujini. Uranjek je skupaj s skupino Irwin na umetnostno prizorišče stopil leta 1983, pozneje pa je nadaljeval tudi prepoznavno samostojno umetniško pot. Še naprej se je ukvarjal z ikonami in simboli ter zbiral različne podobe, v katere je interveniral z lastno potezo, temelječo na avantgardni estetiki. Z avantgardami je povezan tudi tako za Irwin kot za Uranjeka značilni križ. V okviru projekta Vsaj en križ na dan je namreč umetnik skoraj dvajset let vsakodnevno ustvaril vsaj en križ, ki ga je razumel v bližini Malevičeve misli, pomenil pa mu je tudi nekakšno meditacijo in razmislek o zgodovini umetnosti. Prvo delo v tej seriji je Uranjek naredil 1. januarja leta 2002, križe pa je nato ustvarjal vse do zadnjega dne svojega življenja.
Vir foto: Tadej Vaukman
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. V celoti ji lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno 8.11. ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) in na spletni strani oddaje. foto: Pixabay/Free-Photos
Potem, ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije z Metelkove 6, so se vrstila ugibanja za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo prostore. Minister za kulturo Vasko Simoniti je v državnem zboru povedal, da na tem naslovu načrtujejo prostore za prirodoslovni muzej. Takšno rešitev za prostorsko stisko prirodoslovnega muzeja naj bi videli že njegovi predhodniki, zato so v tej luči pripravljeni tudi načrti prenove. Minister je še povedal, da bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore. Opozicija dvomi v ugoden razplet nastale situacije, saj se ministrstvo projekta ni lotilo na pravi način.
Publikacija Oxford Political Review je dan po ameriških volitvah za mnenje o napetem dogajanju, družbenih in kulturnih posledicah izrekanja ameriškega ljudstva povprašala filozofa Slavoja Žižka. V dopoldanskem spletnem prenosu je Žižek odgovarjal tudi na vprašanja slehernikov, ki so jih zbirali dan prej. “To so morda volitve, ki odločajo o usodi človeštva,” je dejal slovenski filozof. Poslušal ga je Blaž Mazi.
Na Metelkovi 6, od koder želi Ministrstvo za kulturo izseliti preko 20 nevladnih organizacij, bo mogoče dobil prostore prirodoslovni muzej. To je med možnostmi napovedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc na seji Odbora za kulturo v Državnem zboru. Predlagatelji seje so stopili v bran nevladnikom in opozorili, da se vrhunske ustvarjalce ne sme metati na cesto brez zagotovitve nadomestnih prostorov, še posebej ne v času epidemije. Nevladniki pa so izpostavili svoje delo in poudarili, da je ravno zaradi njihovih prizadevanj stavba na Metelkovi 6 v lasti Ministrstva za kulturo. Več pa v posnetku, ki smo ga pripravili za Radijski dnevnik.
Vsebine Programa Ars
Poslanci koalicije in Slovenske nacionalne stranke so na Odboru za kulturo bojkotirali parlamentarno razpravo, saj se razen enega od 10 članov niso udeležili seje in niso zagotovili zamenjave za svojo odsotnost. Prisotni so bili poslanci opozicije 19 članskega Odbora za kulturo. Na prvi današnji seji so želeli obravnavati zahtevo ministrstva za kulturo, da se z Metelkove izselijo nevladne organizacije, druga današnja seja pa bi bila namenjena očitkom o vladnem pritisku na javne medije in novinarstvo. Protesti opozicije v priloženem prispevku.
Neveljaven email naslov