Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pod rubriko »Instant kult« so na FeKKu letos predstavili retrospektivo kratkih eksperimentalnih filmov Tare Najd Ahmadi, za katere je Anja Banko zapisala, da jih povezuje intimna izkušnja avtorice kot ženske, umetnice, aktivistke, izseljenke in priseljenke z geslom »osebno je politično«. V svojih filmih, ki prepletajo animirane, dokumentarne in igrane elemente, Najd Ahmadi pogosto obravnava izkušnjo izseljenstva in zapletenega odnosa do svoje izvorne države, Irana. V filmih Teden z Azar ali na primer Moji nespečni prijatelji svoje osebne izkušnje neposredno v dialogu z umetnico podajajo tudi drugi posamezniki, s katerimi se prijateljsko zbližuje v izkušnji eksistencialne stiske.
Pod rubriko »Instant kult« so na FeKKu letos predstavili retrospektivo kratkih eksperimentalnih filmov Tare Najd Ahmadi, za katere je Anja Banko zapisala, da jih povezuje intimna izkušnja avtorice kot ženske, umetnice, aktivistke, izseljenke in priseljenke z geslom »osebno je politično«. V svojih filmih, ki prepletajo animirane, dokumentarne in igrane elemente, Najd Ahmadi pogosto obravnava izkušnjo izseljenstva in zapletenega odnosa do svoje izvorne države, Irana. V filmih Teden z Azar ali na primer Moji nespečni prijatelji svoje osebne izkušnje neposredno v dialogu z umetnico podajajo tudi drugi posamezniki, s katerimi se prijateljsko zbližuje v izkušnji eksistencialne stiske.
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov