Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami.
Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami
V Ljubljani so včeraj predstavili namero o oblikovanju enotnega slovenskega ekosistema za razvoj rešitev za samovozeča vozila. Projekt zajema avtonomno vožnjo v urbanem okolju z gostim prometom (BTC), vožnjo na zaščitenem poligonu na Vranskem in avtonomno vožnjo na avtocesti. Želje in načrti so, a kot pravi sekretar AMZS France Kmetič, bo do takrat, ko se bodo pri nas po cestah vozila avtonomna vozila, torej da bo prišlo do pete stopnje samodejne vožnje, preteklo še kar nekaj vode.
Morda se bodo tudi motorji kdaj vozili avtonomno. Pri nas sicer kar pogosto nastopajo – motoristi – vsi ostanejo nepoškodovani, na cesti ni vedno tako, tudi letošnja sezona se je žal že tragično začela. Med drugimi tudi DARS v avtocestni bazi Postojna organizira brezplačno usposabljanje za motoriste, in sicer bo to soboto prvo od skupno štirih. Ob nekaj malega teorije po potem na poligonu pred avtocestno bazo med treningom varne vožnje vsak motorist deležen osebnega pristopa s snemanjem njegove vožnje in pogovorom s trenerjem. Znanje iz predavalnice in poligona bodo motoristi ob koncu združili z relacijsko vožnjo v koloni, v sklopu katere so predvideni tudi postanki za korekcijo morebitnih napak in pogovor o vožnji v prometu.
Zelo površno rečeno – Renault captur je nekoliko privzdignjen clio. Res je nastal na njegovi osnovi, a se voznik v njem zaradi višjega položaja za volanom počuti varneje in udobneje. Pojava capturja deluje simpatično in sveže, o tem ni dvoma, mimoidoči v glavnem zadovoljno predejo. Dobro počutje v notranjosti tega renaultovega malega križanca nekaterim morda malce kvari zelo plastičen videz, sicer pa je avtomobil urejen povsem korektno, tudi dovolj udoben za potnike in prtljago, ki so ji v osnovni postavitvi namenili za 377 litrov prostora, ob pomiku zadnje klopi naprej pa ga je kar za 455 litrov. Oznaka TCe 120 EDC pomeni opremljenost z 1,2 litrskim turbo bencinskim motorjem, ki razvije 88 kilovatov moči – povsem dovolj za kar dinamično vožnjo, celo poskočno. Živahnosti (žal) sledi tudi poraba goriva, ki se hitro približa povprečju 8 litrov. Za malo več uglajenosti poskrbi dvosklopčni menjalnik EDC, s pritiskom na gumb ECO pa povzročimo, da elektronika omeji navor motorja in tako menjalnik prestavlja pri nižjih vrtljajih teh tako prihrani kakšen deciliter goriva. Captur s kar bogato opremo expression in še nekaj dodatki stane že blizu 19 tisočakov, a je v razredu še nekaj občutno dražjih.
Smo pri naslednjem – to je seatov kompaktni terenec (res, komaj vse sproti zvozimo) arona, ki je zrasla na osnovi ibize, a se v njej spet višje sedi in iz nje bolje vidi, a podobno kot captur ne premore štirikolesnega pogona. Zaradi drugačne zasnove notranjosti imajo potniki zadaj za kolena nekaj centimetrov več prostora kot v ibizi, prostornejši pa je tudi prtljažnik – meri 400 litrov.
1,5 litrski bencinski TSI zmore 110 kilovatov, dobro se ujame s šeststopenjskim ročnim menjalnikom (ne dvomim sicer, da se ne bi tudi s samodejnim DSG). Skratka, motor je tih in uglajen, pospešuje zvezno, nenasilno a odločno, pohvaliti moramo odlične vozne lastnosti avtomobila. Ob tem še ena pohvala – aktivni tempomat je zelo pozoren na vzdrževanje varnostne razdalje ob pospeševanju ali zaviranju. Pa še tu dodajmo podatek, da iskrivost in živahnost motorja terjata – podobno kot pri capturju, ne prav skromno porabo, ki se tudi lahko približa povprečju osmih litrov – kljub temu, da elektronika zna občasno izklopiti dva valja. Na koncu – arona je še en cestni terenec s pogonom na prednji kolesi – praktičen, tehnično napreden, a malo bolj športen od nekaterih drugih, kot se pač spodobi za špansko znamko. S ceno skoraj 25 tisočakov (za dobre štiri je dodatkov) tudi ne med najcenejšimi.
Skoraj bi lahko rekli, da Robert Lešnik vsakih nekaj tednov nariše nov model Mercedesa. Medtem ko že riše naslednjega, so nam pripeljali najnovejšega CLS-a. Spomnimo, športno kupejevska štirivratna limuzina se je pojavila pred 18 leti, prodali so jih več kot 375 tisoč, zdaj ima tudi že kar nekaj posnemovalcev. V tretji generaciji je avtomobil oblikovno izjemno skladen in atraktiven, tudi nekoliko daljši in seveda napolnjen s kopico najnaprednejših tehnologij. Kar zadeva motorizacijo, so za zdaj na voljno le šestvaljni motorji v kombinaciji s štirikolesnim pogonom, sredi leta bodo ponudili tudi štirivaljne agregate in pogon le na dve kolesi. Tako zdaj najcenejši CLS stane nekaj manj kot 79 tisoč eurov, letos jih načrtujejo prodati 30.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami.
Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami
V Ljubljani so včeraj predstavili namero o oblikovanju enotnega slovenskega ekosistema za razvoj rešitev za samovozeča vozila. Projekt zajema avtonomno vožnjo v urbanem okolju z gostim prometom (BTC), vožnjo na zaščitenem poligonu na Vranskem in avtonomno vožnjo na avtocesti. Želje in načrti so, a kot pravi sekretar AMZS France Kmetič, bo do takrat, ko se bodo pri nas po cestah vozila avtonomna vozila, torej da bo prišlo do pete stopnje samodejne vožnje, preteklo še kar nekaj vode.
Morda se bodo tudi motorji kdaj vozili avtonomno. Pri nas sicer kar pogosto nastopajo – motoristi – vsi ostanejo nepoškodovani, na cesti ni vedno tako, tudi letošnja sezona se je žal že tragično začela. Med drugimi tudi DARS v avtocestni bazi Postojna organizira brezplačno usposabljanje za motoriste, in sicer bo to soboto prvo od skupno štirih. Ob nekaj malega teorije po potem na poligonu pred avtocestno bazo med treningom varne vožnje vsak motorist deležen osebnega pristopa s snemanjem njegove vožnje in pogovorom s trenerjem. Znanje iz predavalnice in poligona bodo motoristi ob koncu združili z relacijsko vožnjo v koloni, v sklopu katere so predvideni tudi postanki za korekcijo morebitnih napak in pogovor o vožnji v prometu.
Zelo površno rečeno – Renault captur je nekoliko privzdignjen clio. Res je nastal na njegovi osnovi, a se voznik v njem zaradi višjega položaja za volanom počuti varneje in udobneje. Pojava capturja deluje simpatično in sveže, o tem ni dvoma, mimoidoči v glavnem zadovoljno predejo. Dobro počutje v notranjosti tega renaultovega malega križanca nekaterim morda malce kvari zelo plastičen videz, sicer pa je avtomobil urejen povsem korektno, tudi dovolj udoben za potnike in prtljago, ki so ji v osnovni postavitvi namenili za 377 litrov prostora, ob pomiku zadnje klopi naprej pa ga je kar za 455 litrov. Oznaka TCe 120 EDC pomeni opremljenost z 1,2 litrskim turbo bencinskim motorjem, ki razvije 88 kilovatov moči – povsem dovolj za kar dinamično vožnjo, celo poskočno. Živahnosti (žal) sledi tudi poraba goriva, ki se hitro približa povprečju 8 litrov. Za malo več uglajenosti poskrbi dvosklopčni menjalnik EDC, s pritiskom na gumb ECO pa povzročimo, da elektronika omeji navor motorja in tako menjalnik prestavlja pri nižjih vrtljajih teh tako prihrani kakšen deciliter goriva. Captur s kar bogato opremo expression in še nekaj dodatki stane že blizu 19 tisočakov, a je v razredu še nekaj občutno dražjih.
Smo pri naslednjem – to je seatov kompaktni terenec (res, komaj vse sproti zvozimo) arona, ki je zrasla na osnovi ibize, a se v njej spet višje sedi in iz nje bolje vidi, a podobno kot captur ne premore štirikolesnega pogona. Zaradi drugačne zasnove notranjosti imajo potniki zadaj za kolena nekaj centimetrov več prostora kot v ibizi, prostornejši pa je tudi prtljažnik – meri 400 litrov.
1,5 litrski bencinski TSI zmore 110 kilovatov, dobro se ujame s šeststopenjskim ročnim menjalnikom (ne dvomim sicer, da se ne bi tudi s samodejnim DSG). Skratka, motor je tih in uglajen, pospešuje zvezno, nenasilno a odločno, pohvaliti moramo odlične vozne lastnosti avtomobila. Ob tem še ena pohvala – aktivni tempomat je zelo pozoren na vzdrževanje varnostne razdalje ob pospeševanju ali zaviranju. Pa še tu dodajmo podatek, da iskrivost in živahnost motorja terjata – podobno kot pri capturju, ne prav skromno porabo, ki se tudi lahko približa povprečju osmih litrov – kljub temu, da elektronika zna občasno izklopiti dva valja. Na koncu – arona je še en cestni terenec s pogonom na prednji kolesi – praktičen, tehnično napreden, a malo bolj športen od nekaterih drugih, kot se pač spodobi za špansko znamko. S ceno skoraj 25 tisočakov (za dobre štiri je dodatkov) tudi ne med najcenejšimi.
Skoraj bi lahko rekli, da Robert Lešnik vsakih nekaj tednov nariše nov model Mercedesa. Medtem ko že riše naslednjega, so nam pripeljali najnovejšega CLS-a. Spomnimo, športno kupejevska štirivratna limuzina se je pojavila pred 18 leti, prodali so jih več kot 375 tisoč, zdaj ima tudi že kar nekaj posnemovalcev. V tretji generaciji je avtomobil oblikovno izjemno skladen in atraktiven, tudi nekoliko daljši in seveda napolnjen s kopico najnaprednejših tehnologij. Kar zadeva motorizacijo, so za zdaj na voljno le šestvaljni motorji v kombinaciji s štirikolesnim pogonom, sredi leta bodo ponudili tudi štirivaljne agregate in pogon le na dve kolesi. Tako zdaj najcenejši CLS stane nekaj manj kot 79 tisoč eurov, letos jih načrtujejo prodati 30.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.
Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.
Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.
V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.
Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.
Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.
Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«
Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.
Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.
Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.
V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.
Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
Neveljaven email naslov