Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila
Avtomobilska stekla nekdaj niso bila tako trdna in dovršena kot so dandanes. Že davno se je recimo Ford srečeval s težavami in tudi tožbami, ko se je pri legendarnem modelu T zlomilo steklo in poškodovalo potnike. Današnja stekla imajo veliko vlogo tudi pri varnosti, na vetrobranskem so vgrajeni senzorji in kamere, tako da je zelo pomembno, da je steklo brezhibno in tudi natančno nameščeno. Medtem ko se prednje steklo ne razleti na koščke, pa je drugače pri stanskih steklih. Ta se zdrobijo, kar je pomembno takrat, ko se je treba rešiti iz avtomobila.
Klasično trojko so že pred časom prenovili ali pa, recimo, le izpopolnili – ker pri Mazdi vedo, da njihovi privrženci še ne pričakujejo revolucionarnih sprememb, saj te preprosto niso potrebne. Notranjost je urejena, prostora za potnike je v skoraj štiri metre in pol dolgem vozilu dovolj. Nekaj je novih dodatkov, predvsem za več udobja; morda bi lahko posebej omenili sistem, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi in morebiten zdrs pogonskih koles.
Po svoje je zanimivost dvolitrski 88-kilovatni bencinski pogonski agregat – zanimivost zato, ker dvolitrski bencinarji niso prav pogosto vgrajeni v avtomobile tega razreda. Motor se izkaže za ne pretirano poskočnega, vendar s povprečno porabo približno šestih litrov in pol za prav zmernega porabnika. Skratka, avtomobil, ki mu še niso vgradili čisto vseh najmodernejših tehnologij, je pa kakovostno izdelan in stavi na zanesljivost in vse prej kot visoko postavljeno ceno.
Če trojki spredaj pridamo oznako CX, pravzaprav dobimo precej drugačno vozilo. Na podlagi manjše dvojke zasnovani CX-3 je kar 20 cm krajši od trojke, je pa zato predvsem višji – kot se za križanca pač spodobi. Udobja je dovolj predvsem za spredaj sedeča, prtljažnega prostora je za ne ravno rekordnih 350 litrov, s podiranjem zadnje klopi pa ga je seveda mogoče povečati.
Agresivni sprednji del avtomobila namiguje na bolj športni značaj, ki ga nadgradi dvolitrski bencinski motor; v tem primeru je zmogel 110 kilovatov. Tudi tu povprečna poraba goriva znaša manj kot sedem litrov – na osem se povzpne, če smo bolj dinamični, če motor priganjamo v višje vrtljaje; takrat postane tudi glasnejši. Avtomobil ima za stabilnejšo lego tudi podvozje malce bolj čvrsto naravnano, štirikolesni pogon AWD, ki ga pri številnih konkurentih ni, pa skrbi, da je vožnja tudi v slabših razmerah zanesljivejša. Pri prejšnji trojki je z boljšo opremo cena 20 tisočakov, pri CX-3 je treba še kakšnega primakniti …
Mnogim se zdi, da so tako imenovane celoletne pnevmatike primerne za vožnjo v vseh letnih časih, a je tudi zadnji test AMZS pokazal, da so kompromisna rešitev in da se ne morejo kosati z letnimi poleti in zimskimi pozimi. To je pokazala primerjava v vseh ocenjevalnih merilih z letno oziroma zimsko pnevmatiko – po končni oceni nobena od devetih testiranih ni dobila ocene dobro, kaj šele zelo priporočljivo, le štiri so dobile oceno zadovoljivo ozirom priporočljivo.
In še podatek za tiste, ki se tudi poleti vozite z zimskimi pnevmatikami. Pri zaviranju na suhi cesti pri začetni hitrosti 100 km/h se avto z letnimi pnevmatikami zaustavi, ko avto z zimskimi vozi še s hitrostjo 34 km/h. Na mokri cesti pri začetni hitrosti 80 km/h se avto z letnimi pnevmatikami že zaustavi, z mokrimi pa ima še hitrost 31 km/h.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila
Avtomobilska stekla nekdaj niso bila tako trdna in dovršena kot so dandanes. Že davno se je recimo Ford srečeval s težavami in tudi tožbami, ko se je pri legendarnem modelu T zlomilo steklo in poškodovalo potnike. Današnja stekla imajo veliko vlogo tudi pri varnosti, na vetrobranskem so vgrajeni senzorji in kamere, tako da je zelo pomembno, da je steklo brezhibno in tudi natančno nameščeno. Medtem ko se prednje steklo ne razleti na koščke, pa je drugače pri stanskih steklih. Ta se zdrobijo, kar je pomembno takrat, ko se je treba rešiti iz avtomobila.
Klasično trojko so že pred časom prenovili ali pa, recimo, le izpopolnili – ker pri Mazdi vedo, da njihovi privrženci še ne pričakujejo revolucionarnih sprememb, saj te preprosto niso potrebne. Notranjost je urejena, prostora za potnike je v skoraj štiri metre in pol dolgem vozilu dovolj. Nekaj je novih dodatkov, predvsem za več udobja; morda bi lahko posebej omenili sistem, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi in morebiten zdrs pogonskih koles.
Po svoje je zanimivost dvolitrski 88-kilovatni bencinski pogonski agregat – zanimivost zato, ker dvolitrski bencinarji niso prav pogosto vgrajeni v avtomobile tega razreda. Motor se izkaže za ne pretirano poskočnega, vendar s povprečno porabo približno šestih litrov in pol za prav zmernega porabnika. Skratka, avtomobil, ki mu še niso vgradili čisto vseh najmodernejših tehnologij, je pa kakovostno izdelan in stavi na zanesljivost in vse prej kot visoko postavljeno ceno.
Če trojki spredaj pridamo oznako CX, pravzaprav dobimo precej drugačno vozilo. Na podlagi manjše dvojke zasnovani CX-3 je kar 20 cm krajši od trojke, je pa zato predvsem višji – kot se za križanca pač spodobi. Udobja je dovolj predvsem za spredaj sedeča, prtljažnega prostora je za ne ravno rekordnih 350 litrov, s podiranjem zadnje klopi pa ga je seveda mogoče povečati.
Agresivni sprednji del avtomobila namiguje na bolj športni značaj, ki ga nadgradi dvolitrski bencinski motor; v tem primeru je zmogel 110 kilovatov. Tudi tu povprečna poraba goriva znaša manj kot sedem litrov – na osem se povzpne, če smo bolj dinamični, če motor priganjamo v višje vrtljaje; takrat postane tudi glasnejši. Avtomobil ima za stabilnejšo lego tudi podvozje malce bolj čvrsto naravnano, štirikolesni pogon AWD, ki ga pri številnih konkurentih ni, pa skrbi, da je vožnja tudi v slabših razmerah zanesljivejša. Pri prejšnji trojki je z boljšo opremo cena 20 tisočakov, pri CX-3 je treba še kakšnega primakniti …
Mnogim se zdi, da so tako imenovane celoletne pnevmatike primerne za vožnjo v vseh letnih časih, a je tudi zadnji test AMZS pokazal, da so kompromisna rešitev in da se ne morejo kosati z letnimi poleti in zimskimi pozimi. To je pokazala primerjava v vseh ocenjevalnih merilih z letno oziroma zimsko pnevmatiko – po končni oceni nobena od devetih testiranih ni dobila ocene dobro, kaj šele zelo priporočljivo, le štiri so dobile oceno zadovoljivo ozirom priporočljivo.
In še podatek za tiste, ki se tudi poleti vozite z zimskimi pnevmatikami. Pri zaviranju na suhi cesti pri začetni hitrosti 100 km/h se avto z letnimi pnevmatikami zaustavi, ko avto z zimskimi vozi še s hitrostjo 34 km/h. Na mokri cesti pri začetni hitrosti 80 km/h se avto z letnimi pnevmatikami že zaustavi, z mokrimi pa ima še hitrost 31 km/h.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.
Večina poslušalcev je verjetno seznanjenih z novim zakonom o varstvu potrošnikov. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo v najširšem pomenu besede, vas bomo zdajle spomnili na spremembe, ki po novem nastopijo ob nakupu rabljenega vozila. Spremembe veljajo za vozila, ki so bila kupljena po 26. januarju. O bistvenih novostih Boštjan Okorn iz ZPS. Zabeležimo uradni prihod kitajske znamke MG v Slovenijo, dodamo nekaj vtisov o kitajskem električarju Aiways U5, pa tudi o volkswagnovem modelu T-roc, ki je postal izjemno pomemben za nemški koncern.
Neveljaven email naslov