V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.

Težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo, kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.

V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.

Danes lahko prisedete v BMW-jevo petico, pravzaprav sta nas razvajali kar dve – limuzinska in karavanska. Na kratko povzemimo: avtomobil se v tehničnem smislu povsem približa še večji prestižni limuzini serije sedem – se pravi, da se dobrote začno že s ključem, oziroma pripravo, ki omogoča odklepanje in zaklepanje, ob tem pa lahko počne še marsikaj. Za sprožitev nekaterih funkcij pa sploh ne rabimo ničesar, ukazujemo lahko z določenimi gestami. Avtomobil je v notranjosti brezhibno izdelan in opremljen, tega nam ni treba posebej poudarjati. Omenimo še pogonska sklopa – v limuzini trilitrski 195 kilovatni dizelski šestvaljnik, ki je seveda več kot dovolj močan in iskriv, v karavanski petici pa smo najprej privzdignili obrv zaradi dvolitrskega 140 kilovatnega dizla, a smo jo hitro povesili – motor ni tak divjak kot prvi, a povsem dovolj tudi za dinamično vožnjo – ob umirjeni je poraba pri obeh lahko blizu šestih litrov. Menjalnik v obeh primerih osemstopenjski samodejni, tudi štirikolesni pogon xDrive, brez katerega zadnje čase pri BMW-ju ne gre in pride prav v slabših voznih razmerah. Še cena (pri obeh z množico dodatkov): limuzina preko 100 tisoč, touring nekoliko pod.

Države se rade bahajo, da so zgodba o uspehu, tudi vsak izmed nas si o sebi kdaj misli podobno. Avtomobili nimajo tega privilegija, če že postanejo »zgodba o uspehu«, jim laskavi naziv podelijo prodajne številke. V Hyundaijevem svetu je to Tuscon. Popolna zgodba o uspehu. Evropsko vozilo za Evropejce, najbolje prodajani Hyundai na večini trgov in tako naprej in tako nazaj.

Še tako uspešne zgodbe pa ne smejo zaspati na lovorikah, in zato so Tucsona neusmiljeno prenovili. Že zunanja podoba kaže skoraj drugačno vozilo, z novo masko in svetili. Prav svetila so eden glavnih motivatorjev prenove, saj se za takšno vozilo odsotnost LED tehnologije resnično ne spodobi. Jasno; ker se spreminja standard merjenja ekološke ustreznosti agregatov, je Tuscon dobil osvežen izbor teh. Po dva diesla in bencinska sta 1,6-litrska, kralj ostaja 2,0-litrski diesel. Menjalniki so lahko ročni šeststopenjski kot tudi samodejni sedemstopenjski, pogumno pa so na določene modele umestili tudi povsem novo osemstopenjsko samodejnost. Hvala bogu, obstaja tudi izpeljanka s štirikolesnim pogonom, po prepričanju snovalcev pa nas največje presenečenje čaka v kabini sami. Če smo včasih pri Tusconu potarnali, da je, sicer skladu s korejsko tradicijo, notranjost nekoliko borna, po prenovi sledi pomik v razkošje in prestiž.