Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.
Morda bi nam "elektroljubci" dokazali, da se motimo, a nam se zdi, da je danes električna mobilnost predvsem sijajna marketinška kategorija.
Pod naelektrene prste nam je prišel eden električnih prvoborcev – Renaultev avtomobil Zoe. Ob kratki oceni tega avtomobila nam dovolite nekaj malega piskrčka na električnem štedilniku.
Najprej in na začetku; električna mobilnost zaseda nesorazmerno veliko medijskega prostora. Kajti realno gledano, električna mobilnost ni statistično merljiv mobilnostni dejavnik. V Sloveniji je z nekaj več kot odstotkom električnih vozil statistično sicer vidna, v državah tretjega sveta je ta statistika neobstoječa. Večno sklicevanje na norveški fenomen treznemu razmisleku o električnih avtomobilih ne prinaša nobene dodatne širine. Zoe torej; odlična je oziroma je odlična vsaj toliko, kot je odlična tudi njena konkurenca. In je tudi neznosno omejena, kot je neznosno omejena njena konkurenca.
Tega ne govorimo v tri dni, ampak na podlagi zdaj že desetletnih izkušenj z električnimi avtomobili, ki smo jih vedno vozili ter ocenjevali z nekaj zdravega razuma. Baterija je v tem električnem renaultu zdaj spodobno velika, s 40 KW v zgornji tretjini današnje ponudbe. V naši izpeljanki pa je bila baterija zmožna med polnjenjem pogoltniti le do 20 kW na uro, to pomeni, da omogoča le delno hitro polnjenje; oziroma da so SODO-ve hitre črpalke izkoriščene med polnjenjem tega malčka le do polovice. Velika mantra električnih vozil, ki je seveda doseg, je v Zoe prav tako spremenljivka, odvisna od najbanalnejših, vsaj za agregat z notranjim izgorevanjem, okoliščin. Hitrost vožnje na doseg vpliva po definiciji, nanj pa lahko dramatično vpliva tudi sam itinerarij. Ali je pot navzgor, ali se cesta spušča, koliko je potnikov v vozilu in podobno. Tako je objavljanje dosega električnih vozil marketinško zavajanje; sicer je doseg z novo zakonodajo standardiziran, ampak uporabniška izkušnja temelji na vsakdanjem življenju, ki pa nima kaj dosti skupnega z regulativo izpod peres prometnih regulatorjev in uradnikov.
Zoe je po naši izkušnji v svoji zadnji reinkarnaciji postala že pravi mestni, ali bolje rečeno, medkrajevni avto, a osnovne dileme ali paradoksa električnega avtomobila na Slovenskem pogumna Renaulteva malčica ne razrešuje. Namreč: električni avtomobili, vsaj tisti, ki so dostopni umrljivim, so v osnovi mestni avtomobili. Slovenska mesta pa zanje niso pripravljena. Naša infrastruktura je ne glede na hvalisanje raznih ponudnikov katastrofalna. Za uporabo takega vozila mora voznik imeti pri sebi brez števila kartic različnih ponudnikov, mora znati rokovati z različnimi aplikacijami, mora razumeti različne kable, različne kontrolne ekrančke različnih polnilnih postaj in ob vsem tem nima nobenega zagotovila, da bo v urbanem naselju polnilno mesto prosto. Sploh pa ne ve, pod kakšnimi pogoji bo lahko svoje vozilo polnil – ali zastonj, ali bo plačal po kilovatih, ali po pretečenem času, ali po kombinaciji obojega? Predvsem pa, če pogledamo najbolj razvpiti center Ljubljane, je električnih avtomobilov pri nas ravno dovolj, da so kapacitete zasedene; tako je edina realnost električne mobilnosti ta trenutek v Sloveniji preprosta … Pogoj za nakup električnega vozila je individualna hiša po možnosti s hišno polnilno postajo. Mesta pa so urbanistična kategorija, kjer je individualnih hiš primerno malo, in tako imamo mestni avtomobil, ki ga večina meščanov ne more uporabljati, ker stanujejo v večstanovanjskih hišah, blokih in stolpnicah.
Seveda se lahko na tako pisanje odzovejo elektroljubci in dokazujejo, kako zelo se motimo; ampak Zoe nam je v štirinajstdnevnem intenzivnem druženju služila prek meja, za katere je bila namenjena. Z njo smo spoznali polnilne prakse v tujini, vozili smo se na elektriko po vsej slovenski deželi, prekrižarili avtocestni križ, a z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.
DARS v okviru evropskega projekta C-Roads preizkuša tehnologije za neposredno komunikacijo za izmenjavo informacij med avtomobili na eni strani ter obcestno infrastrukturo in nadzornimi centri na drugi. Pri tem je ključna uporaba mobilne aplikacije DarsPromet+, ki deluje samodejno in je ni treba posebej nastavljati. Vodja Prometno informacijskega centra Brane Nastran izpostavlja pomembnost hitrega prenosa tovrstnih informacij in obenem vabi, da si naložite aplikacijo, ki ponuja zvočna obvestila, hitrejše informacije in samo tiste, ki jih potrebujete. Drugim voznikom lahko sporočite dogodek na svoji poti, seveda pa vam DarsPromet+ tudi pokaže pot in izračuna čas do cilja. Andrej Brglez pa ponovno izpostavlja dilemo ob tovrstni izmenjavi podatkov, ko se razkrivamo, a le na ta način lahko izmenjujemo koristne uporabne informacije. Naložite si torej aplikacijo DarsPromet+ na svoje mobilne naprave ter se tako vključite v njeno soustvarjanje.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.
Morda bi nam "elektroljubci" dokazali, da se motimo, a nam se zdi, da je danes električna mobilnost predvsem sijajna marketinška kategorija.
Pod naelektrene prste nam je prišel eden električnih prvoborcev – Renaultev avtomobil Zoe. Ob kratki oceni tega avtomobila nam dovolite nekaj malega piskrčka na električnem štedilniku.
Najprej in na začetku; električna mobilnost zaseda nesorazmerno veliko medijskega prostora. Kajti realno gledano, električna mobilnost ni statistično merljiv mobilnostni dejavnik. V Sloveniji je z nekaj več kot odstotkom električnih vozil statistično sicer vidna, v državah tretjega sveta je ta statistika neobstoječa. Večno sklicevanje na norveški fenomen treznemu razmisleku o električnih avtomobilih ne prinaša nobene dodatne širine. Zoe torej; odlična je oziroma je odlična vsaj toliko, kot je odlična tudi njena konkurenca. In je tudi neznosno omejena, kot je neznosno omejena njena konkurenca.
Tega ne govorimo v tri dni, ampak na podlagi zdaj že desetletnih izkušenj z električnimi avtomobili, ki smo jih vedno vozili ter ocenjevali z nekaj zdravega razuma. Baterija je v tem električnem renaultu zdaj spodobno velika, s 40 KW v zgornji tretjini današnje ponudbe. V naši izpeljanki pa je bila baterija zmožna med polnjenjem pogoltniti le do 20 kW na uro, to pomeni, da omogoča le delno hitro polnjenje; oziroma da so SODO-ve hitre črpalke izkoriščene med polnjenjem tega malčka le do polovice. Velika mantra električnih vozil, ki je seveda doseg, je v Zoe prav tako spremenljivka, odvisna od najbanalnejših, vsaj za agregat z notranjim izgorevanjem, okoliščin. Hitrost vožnje na doseg vpliva po definiciji, nanj pa lahko dramatično vpliva tudi sam itinerarij. Ali je pot navzgor, ali se cesta spušča, koliko je potnikov v vozilu in podobno. Tako je objavljanje dosega električnih vozil marketinško zavajanje; sicer je doseg z novo zakonodajo standardiziran, ampak uporabniška izkušnja temelji na vsakdanjem življenju, ki pa nima kaj dosti skupnega z regulativo izpod peres prometnih regulatorjev in uradnikov.
Zoe je po naši izkušnji v svoji zadnji reinkarnaciji postala že pravi mestni, ali bolje rečeno, medkrajevni avto, a osnovne dileme ali paradoksa električnega avtomobila na Slovenskem pogumna Renaulteva malčica ne razrešuje. Namreč: električni avtomobili, vsaj tisti, ki so dostopni umrljivim, so v osnovi mestni avtomobili. Slovenska mesta pa zanje niso pripravljena. Naša infrastruktura je ne glede na hvalisanje raznih ponudnikov katastrofalna. Za uporabo takega vozila mora voznik imeti pri sebi brez števila kartic različnih ponudnikov, mora znati rokovati z različnimi aplikacijami, mora razumeti različne kable, različne kontrolne ekrančke različnih polnilnih postaj in ob vsem tem nima nobenega zagotovila, da bo v urbanem naselju polnilno mesto prosto. Sploh pa ne ve, pod kakšnimi pogoji bo lahko svoje vozilo polnil – ali zastonj, ali bo plačal po kilovatih, ali po pretečenem času, ali po kombinaciji obojega? Predvsem pa, če pogledamo najbolj razvpiti center Ljubljane, je električnih avtomobilov pri nas ravno dovolj, da so kapacitete zasedene; tako je edina realnost električne mobilnosti ta trenutek v Sloveniji preprosta … Pogoj za nakup električnega vozila je individualna hiša po možnosti s hišno polnilno postajo. Mesta pa so urbanistična kategorija, kjer je individualnih hiš primerno malo, in tako imamo mestni avtomobil, ki ga večina meščanov ne more uporabljati, ker stanujejo v večstanovanjskih hišah, blokih in stolpnicah.
Seveda se lahko na tako pisanje odzovejo elektroljubci in dokazujejo, kako zelo se motimo; ampak Zoe nam je v štirinajstdnevnem intenzivnem druženju služila prek meja, za katere je bila namenjena. Z njo smo spoznali polnilne prakse v tujini, vozili smo se na elektriko po vsej slovenski deželi, prekrižarili avtocestni križ, a z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.
DARS v okviru evropskega projekta C-Roads preizkuša tehnologije za neposredno komunikacijo za izmenjavo informacij med avtomobili na eni strani ter obcestno infrastrukturo in nadzornimi centri na drugi. Pri tem je ključna uporaba mobilne aplikacije DarsPromet+, ki deluje samodejno in je ni treba posebej nastavljati. Vodja Prometno informacijskega centra Brane Nastran izpostavlja pomembnost hitrega prenosa tovrstnih informacij in obenem vabi, da si naložite aplikacijo, ki ponuja zvočna obvestila, hitrejše informacije in samo tiste, ki jih potrebujete. Drugim voznikom lahko sporočite dogodek na svoji poti, seveda pa vam DarsPromet+ tudi pokaže pot in izračuna čas do cilja. Andrej Brglez pa ponovno izpostavlja dilemo ob tovrstni izmenjavi podatkov, ko se razkrivamo, a le na ta način lahko izmenjujemo koristne uporabne informacije. Naložite si torej aplikacijo DarsPromet+ na svoje mobilne naprave ter se tako vključite v njeno soustvarjanje.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Počasi se bo treba odločiti: ali je črka Q bolj znana zaradi legendarnega vodje istoimenskih laboratorijev v filmih o Jamesu Bondu, ali zaradi Audijeve linije prostočasnih vozil?
Slovenci smo v evropskem vrhu kar zadeva stroške, ki smo jih pripravljeni nameniti svojemu avtomobilu. Pogosto napačno razmišljamo, koliko nas bo avtomobil pravzaprav mesečno stal in preveč naivno in pogumno sklepamo pogodbe za nakup. Koliko nas avtomobil v resnici stane?
Zapeljali smo se s hibridnim vozilom, potem pa smo se lotili fosilnih goriv: kakšna je razlika v izpustih škodljivih delcev med bencinskimi in dizelskimi, koliko časa bomo še vozili na tovrsten pogon in kako blizu so alternative, so vprašanja, na katera sta odgovarjala Tomaž Katrašnik s Strojne fakultete in Andrej Brglez.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mercedesovi limuzini razreda E so se zdaj pridružili še kupe in karavan, ter All-Terrain, ki je bolj športno terenskega videza, jeseni pa se pripelje še kabriolet – torej bo družina E številna kot ni bila še nikoli. Oblikovno je E nastal po zamisli našega Roberta Lešnika, ki je z avtomobila pogumno izbrisal vse linije ter očistil površine, tako da so izginili vsi robovi in rezi, kar se nekako najbolj izrazito vidi pri kupeju, ki je precej zrasel – predvsem v dolžino.
Motoristična sezona se je spet začela tragično in najhuje bi bilo, da bi se s tem žalostnim dejstvom sprijaznili. Zato spet brskamo za rešitvami.
V avtomobilskem svetu je tema tega tedna salon, ki je razveselil avtomobilske navdušence po vsej Sloveniji. "Prejšnji teden pod Ponce, ta teden pod pločevino," je moto letošnjega konca marca.
Bog ne daj na motor brez čelade! Pa vendar, a obstajajo kakšne so razlike med čeladami? Kakovost zaščitnih motorističnih čelad se seveda preverja v tovarnah - obstajajo pa tudi drugačni testi, pravi vodja razvoja v Nolanu Alberto Salveti: "Seveda so tudi načini oziroma primerjalni preizkusi, ki jih izvajajo neodvisne ustanove. Če omenim eno, ki je v zadnjem obdobju po našem mnenju ena od najbolj verodostojnih in jo številni upoštevajo – gre za The Sharp Project, ki ga je financirala angleška vlada." To je neodvisna iniciativa, proizvajalci niso direktno vpeti v preizkuse, saj vlada odkupuje proizvode neposredno iz trgovin in jih izpostavi določenim testom. Ni sicer nujno, da ti natančno sledijo evropskim standardom, ampak gre za določen protokol preizkusov, ki so ga določili zato, ker se jim je zdel najbolj praktičen in pošten pri ocenjevanju ustreznosti proizvoda z vidika zaščite ponudbe. Za kupca je vprašanje kakovostnega nakupa ključno in seveda tudi zahtevno. Kako prepoznati kakovost, kako se orientirati, komu verjeti, pa preverite v oddaji. Svetuje Andrej Brglez.
Oddaja APM je tokrat na sporedu ravno sredi pomembnega tedna za avtomobilizem. V Ženevi so v začetku tedna razglasili evropski avto leta 2017, jutri pa se za obiskovalce odpre tudi 87. ženevski avtomobilski sejem. Vsi zainteresirani bodo lahko tam spoznali 148 novosti, organizatorji pričakujejo okrog 700 tisoč obiskovalcev. Še preden se začne gneča, pa sejem odprejo za novinarje. Med tistimi, ki so bili prvi na prizorišču, je bil tudi Janez Martinčič.
VW golf sedme generacije je osvežen – velike spremembe prinaša predvsem na področju modernih tehnologij in tehničnih inovacij.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kaj bi z avtomobilom, ki gre preko 300 km/h, na naših cestah?? Kakorkoli, JM se je vozil s takim, seveda ne tako hitro, še posebej pa bomo zdaj previdni na odseku "štajerke" med Trojanami in Blagovico. Saj najbrž že veste, zakaj.
Brez dvoma bi lahko rekli, da se je tudi 24-terica avtomobilov, ki so vse od začetka izbora postali eden za drugim Slovenski avto leta, tudi leto za letom, vsak po svoje, dobro udomačila na naših cestah. Pred izborom novega zmagovalca napovedujemo dogajanje. O telefoniranju med vožnjo se v teh dneh spet posebej veliko govori – verjetno tudi med vožnjo v avtomobilih. Eden izmed predlogov je, da v zvezi s tem opravimo nekakšen »samotest« …
Javnost vznemirja nov Pravilnik o vzdrževanju cest. Prinaša manjše obveze v zvezi s pregledniško službo in nekatere spremembe v zvezi s pluženjem. Ali bo to res vplivalo na morebitno manjšo pretočnost prometa in manjšo varnost udeležencev - je odgovoril magister Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste na Ministrstvu za infrastrukturo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Neveljaven email naslov